Ameriški kvintet Shadows Fall nekako že desetletje ne pride prav v ospredje, kot je to uspelo njihovim rojakom Killswitch Engage, All That Remains ipd. Razlog ni v tem, da bi bili premalo kvalitetni, temveč Shadows Fall se že od nekdaj radi poslužujejo drugih glasbenih žanrov, kar mogoče ne ustreza najbolje komercialnim standardom, zaradi česar ne dobijo dovolj pozornosti. Še vedno lahko trdim, da so Shadows Fall po mnogih albumih in več kot 15-ih letih obstoja preveč thrash metalski za metalcore publiko in preveč metalcorovski za poslušalce thrash metala.

Zadnji izdelek kar pretirano ne odstopa od prejšnjih izdelkov. Že uvodna skladba The Unknown nakazuje, da fantje radi vpletajo thrasherske riffe, groovy predele, virtuozne solaže ter izstopajoče spevne refrene. Na albumu The Art of Balance (2002) je bila skupina mnenja, da mora vpletene žanre držati v nekakšnem ravnotežju, in prav to se kaže tudi na Fire in the Sky. Recimo naslovna skladba postreže z zanimivim starošolskim doom/death riffom, ki se prelevi v pravo thrashersko nažiganje v višjem tempu. Po drugi strani imamo kakšno skladbo, ki se drži hard/glam rockerske spevnosti. Tu recimo izstopa Walk the Edge. Ne izostajajo niti grooversko nabite skladbe v srednjem tempu v stilu Machine Head, ki poslušalca prav pritegnejo k gibanju. Ravno tako se najde tudi kakšna nalezljiva skladba s prijetnimi metalcorovskimi melodičnimi prijemi, kot je Lost Within. Shadows Fall album več kot ustrezno zaključijo z udarno skladbo The Wasteland, ko dokazuje, da se kljub večji bazi poslušalcev niso omehčali.

Na Fire in the Sky se vsak član kot tudi poprej izkaže odlično. S strani vokala je poskrbljeno od glavnega pevca Briana Faira, za katerega se ne ve, če hoče kričat ali krulit, spevne in globoke kruleže pa prispevata oba kitarista, kar rezultira v poskrbljeni vokalni dinamiki. Svetla točka je seveda ritem sekcija. Bas kitara ne komplicira, vendar jo je prijetno slišat, medtem ko bobnar Jason Bittner izstopa s svojim neverjetnim stilom. Bittner ni le po nekem naključju med priznanimi modernimi bobnarji, temveč se sliši, da se je človek veliko naučil od Lombarda, Benanteja in Bostapha.

Kljub temu da se Shadows Fall veliko ozirajo na osemdeseta, je treba poudariti, da zvočna slika ni ravno temu podobna. Fire in the Sky zveni močno in čisto. Ni glasbila, ki bi bil zakrit in za to je vse kriv Adam Dutkiewicz (Killswitch Engage), h kateremu rade zatekajo mnoge moderne metalske zasedbe.

Shadows Fall tudi tokrat niso odstopili od deset let stare smernice, ki je bila začrtana z albumom The Art of Balance. Preprosto, Shadows Fall počnejo tisto, kar najbolje znajo.