recenzija
Temačno, shizofrenično, filmsko.
Nemčija je zadnje čase izpljunila malo morje odličnih skupin, katere pa nam polepšajo celo 2013 s svojimi interesantnimi in manj interesantnimi ploščami. Ena takih je death metal skupina Beyond, ki očitno ne zna narediti nič kaj modernega, kar bi zasvojilo metal otroke Evrope in sveta. Definitivno pozitivno mišljeno, old school hrup pride prav vsakemu death metal fenu, posebej ko je zunaj +45 stopinj. Za več švica, energije in umazanije!
Torej, vročega 15. julija je izdan prvi album Fatal Power of Death, ki vsebuje … kot pravijo pobčki, smrt, morbidnost in okultizem. Kdor ima rad blasfemične rife, zmedene rife, nepričakovane rife, OMFG rife, kateri od klasične kompozicije gredo v smer skrajnega shizofreničnega zavijanja z blasti v ozadju, ne bo ostal razočaran.
Dinamično, a spet, zateženo. Love it.
Za prvi album (skoraj) novopečene skupine lahko rečem, da že znajo, kako zasvojiti poslušalca že s samim uvodnim delom. Temačno, shizofrenično, filmsko. Po tem v glavo začnejo prihajati sledeče slike:
Nepopolna lepota grozljivih mor postaja vse bolj popolna. Sebična, disharmonična, konfuzna. Smrt se nam smeji kot otrok nevihtnega neba. Svet prijema obliko mirnega krvavega oceana. Emocije se topijo v vrelem kotlu duhovnega umora. Črne roke objemajo naše vratove. Dušijo nas, a ne čutimo. Čut je postal legenda. Mit.
Kot otrok nevihtnega neba in krvavega oceana prinašam nemir. Ljubim neusmiljen hrup zmedenih kitar. Enostavnost in nejasnost je moja zibelka, kompleksnost in teža je moj koren. Nostalgija me vleče na tla, tlači me, ukazuje mi, hrani me.
Umori svoje življenje, napolni moj kozarec z urinom nedolžnih devic. Zabavaj se, s spomini nerojenih, z dušami tistih, ki so prestopili mejo norosti. Valovi hrupa me objemajo, pazijo name. Ne bodo me zapustili. Tukaj je varno. Na pobesnelem plesišču modrih sovražnikov.
Sive misli tečejo po žilah. Ne vdajo se, rastejo s hrupom. Neusmiljena je, ta nevihta krvavih zamisli. Želim si umreti z vami. A ne pusti me!
Spreminjam sebe, spreminjam oblike. Moje telo ni moje telo, tvoje telo ni tvoje telo. Naša telesa – ena oblika. Ena oblika – en um. En um – en vir. En vir – tisoče mrtvih trupel v mirnem krvavem oceanu. Razum ni smisel, čut je mit.
Truplo si, a nimaš telesa. Življenja ni. Samo smrt ostala z nami. Kot otožna vdova koraka v krog, ustvarja nevihto za svoje otroke.
Osebno upam, da Beyond ne razočara v prihodnje, ker imajo potenciala kot pijanec dreka po slabem vinu!