recenzije

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

banner
banner

recenzija

18. 11. 2012  Propagandhi - Failed States  (Epitaph Records, 2012)
Če vam novi NoFX ne dišijo (sploh pa zaradi vokala) in ste še vedno v iskanju ''moškega'' punk rocka, potem se ustavite in pritisnite tipko ''download'' pri albumu Failed States.

Če Propagandhi leta 2001 ne bi izdali albuma Today's Empires, Tomorrow's Ashes, dvomim, da bi skupini posvečal toliko pozornosti, kakor jo sedaj. In zakaj je temu tako, verjetno tudi sami veste, kar smo našli na Today's Empires, Tomorrow's Ashes je bilo precej vrhunsko, in takoj po prvem poslušanju je album začel veljati za elito vseh punk rock izdaj in se definitivno še sedaj uvršča med najboljših 5 izdaj vseh časov.

Kar velja za vse skupine, velja tudi za Propagandhi, če narediš najboljši album v svoji karieri, potem ga boš težko nadgradil ali pa poboljšal. Kar pa ne pomeni, da se fantje niso potrudili, leta 2005 so nam postregli s Potemkin City Limits, katera je bila precej poslušljiva, ampak nam je priokus predhodnika še vedno ostajal v spominu, ne glede na to, kaj vse so poskusili. Prav tako so se trudili tudi pri Supporting Caste iz 2009, ki je nekako zasenčil Potemkin City Limits, ampak še vedno ni bil album iz pravega testa.

In potem prideta na sceno EP izdelek The Recovered ter split s kanadskimi thrasherji Sacrifice. Oba izdelka sta po dobrih desetih letih ponovno prišla na nivo Today's Empires Tomorrow0s Ashes. Precej divje in močneje od vseh novodobnih punk rock skupin (pojejte se NoFX).

In potem nas nevede preseneti izdaja Failed States in kaj pričakovati? Dvom v album je na prvi pogled seveda prisoten, ampak takoj, ko zaslišimo prvo skladbo Note to Self, se od omenjenega dvoma lahko poslovimo, ker nas skladba dobesedno vrže deset let nazaj, na sam vrhunec njihove kariere.

Kar smo praktično hoteli, smo dobili, ker na Note to Self dobimo tiste ''rife'', katere smo pričakovali (mogoče so se v zadnjih časih malo preveč družili s sodržavljani Sacrifice), in seveda so prisotni tudi tisti ''catchy'' deli, ki vse skupaj samo še polepšajo. Kar že pri samem začetku naredi album poseben, je tisti pričakovan politični pridih besedil, ki je, za razliko od NoFX, bolj oseben, mogoče bolj osredotočen na vse, kar se dogaja (ni politike, ni pravi punk rock).

Tisto, kar poslušalca najbolj prepriča, je mojstrsko pisanje besedil in demonstracija pevca Chrisa Hannah pri skladbi Devil's Creek ( dobro, tudi pri Ratten Cane, Hadron Collision ter Cognitive Suicide je zadeva enaka). Čista prefekcija izpovedi o temah, katere, kot navadni osebki,  ne moremo spremeniti, in na trenutke dobimo tudi precej ''metaličen'' pridih, hkrati pa je vse tudi bolj ''HCjevsko'' usmerjeno. In če nas vse te izpovedi in besedila pripeljejo do vrhunec albuma, svoje k temu pripomorejo tudi inštrumenti, ki zvenijo precej metal usmerjeno.

Failed States bo (in je) presenetil vse, od novejše generacije in tudi tiste starejše, ki jim sledijo že od leta 1993. Če vam novi NoFX ne dišijo (sploh pa zaradi vokala) in ste še vedno v iskanju ''moškega'' punk rocka, potem se ustavite in pritisnite tipko ''download'' pri albumu Failed States.

 

twitter facebook