recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

11. 11. 2012  Weapon - Embers and Revelations  (Relapse Records, 2012)
Pri skupini, ki pokaže toliko napredka v tako kratkem času je jasno, da nimajo namena sto in stokrat reciklirati prvenec, da bi zadovljili omejeno skupino ljudi.

Eden izmed najstarejših pojav v metal glasbi je bend, ki dobi pogodbo z večjo založbo in si temu primerno spuca produkcijo, dela na promociji, posname videospot in posledično gre na turnejo s kako bolj znano skupino. Underground fani dvignejo roke v zrak, z nekaj sreče pa si bend dobi hordo novih privržencev (ki pa seveda nikoli ne bodo dovolj kul za oldschool oboževalce). V resnici pa vse ni tako črno-belo, saj skupina z novimi možnostmi lahko na globini celo pridobi, njihova glasba pa tako dobi tisto nujno potrebno brco v rit, skrivnostna dva odstotka, ki večini navadno zmanjkata. Kje torej v sliko stopi novi up založbe Relapse Records, Weapon?

Skupina ima precej nenavadno zgodovino, saj njeni začetki segajo v Kanado tako kot v Bangladeš. Po prvi selitvi je skupina ustvarjala glasbo, ki je bila zelo blizu koreninam black oz. death metala, z vrnitvijo v Kanado in prvencem Drakonian Paradigm pa so Vetis Monarch in kompanija začeli razvijati in širiti svoj zvok na podlagi temeljnih vplivov. Pri skupini, ki pokaže toliko napredka v tako kratkem času je jasno, da nimajo namena sto in stokrat reciklirati prvenec, da bi zadovljili omejeno skupino ljudi. From the Devil's Tomb je bil bolj razgiban od prvenca, obenem pa se je nekoliko bolj nagibal k death metalu. Album je brcal riti, to je res, a je potreboval brco v lastno rit, da bi res lahko segal v višave. Ta brca pa je prišla v obliki tretje plošče, Embers and Revelations.

Spodbuda je prišla v obliki založbe Relapse, ki je Weapon očitno prisilila v to, da so se resnično dobro pripravili za primeren studio; vse mlahave dele svojega nastopa so na tretji plošči pošteno ''zategnili'', saj je album še kako tight, zvok pa tem novim prvinam pusti dodobra zaživeti. Produkcija je agresivna, a kristalno čista, kitara pa prvič v zgodovini benda ne zveni zapackano. Pesmi odlično pristajajo ''no bullshit'' zvoku benda, saj so tokrat pesmi oklestili vseh okraskov in pustili le sredico sočnega black/death metala. Tudi v omenjenem so postali razumljivo boljši. Riffi so toliko bolj napadalni kot na preteklih ploščah, skladbe kot celote pa se nikoli ne ustavijo, na splošno pa ne temeljijo na ničemer drugem kot pa razgibanih, mastnih rifih. Prijeten bonus so solaže, ki so tokrat resnično dodelane in kot take predstavljajo mnogo več kot le pentatonično nudlanje.

Kljub omenjenim spremembam pa pri Weapon še vedno gre za Weapon; prepoznavno renčanje vodje Vetisa Monarcha ostaja, okultne tematike in temačna atmosfera pa prevladujeta. Pravzaprav je skupina vzela vse, kar jim je šlo dobro od rok in to izpilila, kar ni zadostovalo standardu pa odvrgla - to je razvidno iz tega, da pri Embers and Revelations gre za najkrajši album skupine Weapon (Embers je skoraj 20 minut krajši od predhodne plošče). Gre za potezo, ki zahteva precejšnjo žrtev na področju ega in ki jo je malokdo pripravljen narediti, Weapon pa so to storili in na koncu izpadli toliko boljši. Black metal tečnobe na internetu pizdijo čez čisto produkcijo in dejstvo, da je bend dal pravno zaščititi svoje ime, ostalim pa se odpira eno izmed redkih oken v svet undergrounda, ki je obenem kvalitetno kot tudi dostopno vsem. Svet, Weapon so prišli pote.

twitter facebook