recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

29. 7. 2012  Final Approach - Discover Hate  (Dhpak47 Records, 2012)
Za zaključek bom povzel, komentar dobrega dolgolasega prijatelja… v Sloveniji sta samo dva dobra benda, katera držita nekakšno staro šolo HC pokonci in to sta Growing Rats ter Final Approach, le da so Final Approach boljši.

Kdor se spozna na ekstremno podzemlje, pozna metal zvrst in njegove podzvrsti. In kdor se spozna na metal, pozna in se tudi spozna na ostale zvrsti, ki vključujejo agresijo in hitrost skladb in jeznega govorjenja o realnih in nerealnih stvareh. In ta omenjeni poznavalec se bo tudi zavedal da je podveja vsega danes (se pravi punka) tudi HC punk in skupine, katere spadajo pod njegovo okrilje, katere so priredili ne samo HC punkerji, punkerji, … ampak tudi metalci in ostali privrženci hitrih instrumentov.

Se pravi poznavalec pozna več kot le eno zvrst in več kot le nekaj skupin in se hkrati tudi spozna na slovensko sceno in v večini pozna 80% vseh slovenskih skupin, med katerimi pa spadaj tudi Final Approach.

In kdor pozna Final Approach mu kot prvo definitivno pride na misel skladba This is Krško, Not LA (ali kako je Krško dobilo dodatno prepoznavnost na zemljevidu Slovenije) iz album Lost Youth (2006). Seveda omenjena skladba ni edino, kar so nam dečki lera 2006 ponudili, album Lost Youth je nizal, kar precej podtalnih hitov in se je, kar hitro zasidral v spomin poslušalca (seveda vsi vemo, katera skladba je in bo vedno ostala v našem spominu). In ko so rastli lasje in brade, se nizali koncerti so fantje pridno pisali in izdelovali načrte za nov album (predvidevanje), ki pa ga precej časa ni bilo na spregled.

Seveda je čas tekel in iz prej omenjenih dečkov so, kar naenkrat vsi odrasli in postali moški, ki pa se letos vračajo z izdelkom imenovanim Discover Hate.

Discover Hate ali kako narediti dober/super album pod 20 minutami, je tisto, kar od FA pričakujete. Je hiter, je jezen in je predvsem poslušljiv. Kar pa vam verjetno takoj pride na misel, le kako lahko HC punk skupina naredi dober ali slab album glede na to, da je vse monotono?! Tukaj se motite, vsaka skupina lahko naredi slab in še slabši album (kar poglejte kaj je nastalo iz albumov Henry Rollinsa ali pa kasnejših izdaj Bad Brains, ki so praktično se že 20 let nazaj izgubili v drugi zvrsti). In kot že prej omenjeno so se Final Approach potrudili in svojo strast in trud vložili v Discover Hate.

Seveda bi vam enostavno lahko rekel, album si poslušajte sami, ker za tako dobre slovenske albume si svoje mnenje ustvarite sami in s tem pohvalite tudi skupino samo, ampak ker rad razložim kaj se na albumu dogaja vam bo zadevo razložil, kar se da hitro in ''straight to the point''.

Pri prvi skladbi (Intro), ne glede na to, da je instrumentalna se sliši že kot prvo super produkcija, brez hreščanja in pa predvsem instrumentalna nadgradnja predhodnika (malo bolj gibanja med inštrumenti je slišati že pri prvem udarcu na bobnarsko površino), hitro, enostavno in pa močno.

Takoj po intru pa te doleti First Step. Korenine so še vedno pri Lost Youth ampak vokal je malce bolj melodičen in bolj razločen (seveda je tukaj v igri dobra produkcija), mogoče celo potegne na mešanje med Ianom MacKayom in Ray Cappom (na trenutke se sliši tisto zavijanje, za katerega je bil Cappo znan). Ampak to tudi ni vse, dobra nadgradnja vokala pa za seboj povleče tudi dobro in hkrati bolj melodično igranje (ne mislim do meje solzavosti), katera pa je nekako najbolj vidna pri skladbi Hočeš? Nočem!

Pri omenjeni skladbi se združijo agresija, melodija, energije in pa hitrost, kar pa je osebno v trenutku naredilo klasiko. Po celotnem poslušanju so si v trenutku zaslužile status kultnega tudi Transparent Blood in Better Day, kjer se vse skupaj tudi ponovi (prej našteta energija in agresija).

V vrtincu energičnega in jeznega igranja se na Discover Hate ne najde niti ena skladba za katero bi lahko rekel, tale pa ni tako dobra ali pa bi bila črna ovca na albumu, ker je res ni.  Hitro, kakovostno in predvsem na nivoju zvrsti, ki je ''kriva'' za to, kar osebno danes sem.

Dobrih 16 minut mine praktično hitreje kot si mislite in ker skupina iz tistih 16 minut naredi več kot le dobro vzdušje je večkratno zaporedno poslušanje dobrodošlo (osebno sem ga pri prvem poslušanju zavrtel 4x).

Za zaključek bom povzel, komentar dobrega dolgolasega prijatelja… v Sloveniji sta samo dva dobra benda, katera držita staro šolo HC pokonci in to sta Growing Rats ter Final Approach, le da so Final Approach boljši.

twitter facebook