Poznavalci in poslušalci skupine Integrity vedo že pri samem naslovu Den Of Iniquity,da ne gre za novo izdajo, ampak ponatis album iz leta 1993.

Ampak omenjen ponatis ne prinese le prvotnih 10 skladb temveč 23, kar pomeni še dodatnih 13.

Se pravi poleg Live It Down, In Contrast of Sin, Bringing It Back, Dead Wrong, Harder They Fall, March of the Damned, Darkness, Kingdom Of Heaven, Rebirth ter Eighteen nam Integrity ponudijo še Silence Ever After, B.A.T.F. Would Be Proud, Eighteen (live), Jagged Vision '96, Hollow (live), Fear: The True Name Of Beauty, Learn How To Die, Evacuate, Divinity In Exile, Sarin, All Is Lost, Dawn Of A New Apocalypse in Jimson Isolation.

Drugi del skladbtudi niso nobene novosti, ker so se v istem obdobju (90-a) nahajale na split, EP, single,live … izdajah, kar pomeni, da je novost ''le'' premetana ''tracklista''.

Sicer marsikdo od vas pomisli, da gre le za marketinško potezo hitrega nabiranja denarja, ampak temu le ni tako.

Integrity oz. Dwid Hellion albume, skladbe, … ponovno izdaja zaradi enega samega razloga – razprodane zaloge praktično vseh izdaj narejenih v 90-ih (lahko preverite sami).

In potem verjamem, da pa vas muči vprašanje – zakaj pa je potem potrebna recenzija?!

Iz preprostih 2 razlogov.

Prvi razlog je enostaven in egoističen. Res je – prejel sem promocijsko kopijo, katero sem dolžan recenzirati in seveda ni nobena skrivnost, da obožujem Integrity in jih bom promoviral/reklamiral, kar se le da.

Drugi razlog pa je bolj primeren za vas – bralke in bralce. Pomislim, da sem res recenziral zadnje izdaje skupine Integrity in verjamem, da so marsikomu všeč, drugim pač malo manj. Ampak daleč pred nastankom Profanity.si, kot tudi Master magazina so Integrity izvajali malenkost drugačno glasbo, kot smo jo vajeni recimo pri zadnjem albumu Suicide Black Snake.

Če pomislimo nam pri zgoraj navedenem albumu Suicide Black Snake Dwid in druščina ponujajo maso več žanrov, kot so npr. HC, crust, thrash, folk, … skratka vse žanre, ki objemajo t.i. zvočno hreščanje.

Pred tem ''eksperimentiranjem'' pa se je skupina bolj ali manj obračala na ''zmetaliziran'' HC, ki pa je bil v 90-ih izredno popularen (se pravi brez ''Slayer riffa'' ni šlo).

Če podam najbolj enostaven primer v komercialni smeri…vam ustrezajo Hatebreed in Slayersko obarvane kitare, ki jih krasijo ''razpizdeni'' vokali? Če vam, potem ne izgubljajte časa in si zavrtite omenjeni album, ker gre izven vokala za, kar močno podobnost. Če pa ne, potem pa – kaj berete trenutno recenzijo?!

Den Of Iniquity bo v fizični obliki na voljo 30. novembra preko založbe Holy Terror, poslušate pa si ga v celoti že lahko preko bandcamp strani omenjene založbe, kjer pa ga je v mp3 obliki že moč kupiti.

https://holyterror.bandcamp.com/album/integrity-den-of-iniquity

1.March of the Damned             

2.Darkness        

3.Live It Down  

4.Bringing It Back            

5.Dead Wrong 

6.Jimson Isolation          

7.Dawn Of A New Apocalypse 

8.ATF Assault

9.All Is Lost        

10.Sarin              

11.Divinity In Exile

12.Evacuate      

13.Learn How To Die     

14.Fear: The True Name Of Beauty       

15.Die Hard (live)           

16.Hollow (live)               

17.Jagged Visions '96    

18.Eighteen (live)

19.B.A.T.F. Would Be Proud      

20.Kingdom Of Heaven               

21.Rebirth         

22.Eighteen

23.Silence Ever After