recenzije

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

banner
banner

recenzija

9. 6. 2013  Slidhr - Deluge  (Debemur Morti Productions, 2013)
Deluge je čudovit, kaotičen in pa definitivno ''ne-organiziran'' album, ki black metal transformira v povsem drugo in mnogim neznano obliko.

One: ''Music'' That Works In Mysterious Ways.

Recenzija skupine Slidhr je nastala izključno zaradi skupine Altar of Plagues. Če vas zanima, kaj imata skupnega Slidhr ter Altar of Plagues, lahko rečem samo nič oz. skoraj da nič.

Kakšna je tukaj potem povezava med obema skupinama?

Povezava oz. naključno snidenje je prišlo iz tega, da se je Slidhr znašel na ekranu, po nekaj trenutkih brskanja informacij o Altar of Plagues.

Kot zanimivost, pa sem kasneje opazil tudi, da obe skupini prihajata iz Irske – naključje?! Mogoče pa res…

Two: ''Band'' That Works In Mysterious Ways

Osebno mi, kot verjetno tudi večini od vas, ime Slidhr predstavlja neznanko in vam je, tako kot meni, zadeva precej tuja, vse kar vem je, da preigravajo black metal in to je to.

Kaj pa ostalo?

Kaj pa obstoj in člani?

Po podrobnem brskanju po internetnih straneh pridemo do sledečih dejstev.

In sicer o Slidhr izvemo, da so nastali leta 2005, po katerem so izdali demo posnetek leta 2006 (demo izdelki so za black metal skupine precej pomembni – brez heca!!!), potem istoimenski EP iz leta 2007 ter split album s skupino Rebirth of Nefast, imenovan Ex Nihilo iz leta 2008.

Po 5 letih mirovanja pa nam Slidhr ponujajo prvenec, imenovan Deluge.

Three: ''Album'' That Works In Mysterious Ways

Deluge je v prvi fazi in na prvi pogled precej svojevrstna in vam že v prvem trenutku lahko rečem, da tukaj ne pričakujte običajen black metal album. In če ste to že opustili in se nagibate k cascadian, post, … black metal veji, vas moram tudi tokrat razočarati in vam sporočiti, da tudi hipsterji ne boste prišli na svoj račun.

Pa preidimo na tisto točko, da album lahko ''popredalčkamo''. Se pravi, vsak ki si bo zavrtel Deluge (in zdržal do konca), bo v prvem trenutku rekel, da je to definitivno album Deathspell Omega, kar pa nas ponese v sklop ortodoksnega black metala (pa je vseeno nekaj za hipsterje).

V album nas pozdravi skladba Wielding Daggers , pri kateri takoj dobimo pridih evropskega black metala, natančneje Francosko usmerjene skupine, kot so recimo prej omenjeni Deathspell Omega ter Blut Aus Nord.

Produkcijsko izredno dovršeno, ampak kar najbolj pritegne, je tisti pridih vzorca Deathspell Omega. Je kaotično, a še vedno v srcu temnega žanra. Mogoče malce težko za opisati, ker so skupine omenjenega sklopa ene izmed tistih, ki jih je težko usmerjati oz. ocenjevati.

Kaotičnost in čaščenje svojih idolov pa se nadaljuje pri Hex. Je povsem drugačna od prve, ampak še vedno nekje tam v breznu srca teme.

Nadaljevanje poslušanja albuma pa je recimo tako nepredvidljivo, da se počutiš kot v filmu, kjer ne veš, kaj te čaka naslednji korak (recimo Gospodar Prstanov).

Npr. skladba Rejoin The Dirt, je čisto nasprotje skladbi Wielding Daggers, kjer namesto Deathspell Omega, dobimo pristope modernejših black metal skupin, kot so Woe.

Zadeva te ponese v povsem drugo dimenzijo in daleč od poznanega. Predstavljajte si močno in udarno igranje albuma Paracletus (Deathspell Omega), ki se meša z odtujenimi vmeski albuma Quietly, Undramatically (Woe). Vrhunsko.

Če se boste spravili album poslušati podrobneje, boste definitivno razbrali bolj fokusirano igranje kot pričakovano, manj je tistih nepričakovanih elementov ter občutili boste besedila, katera se ne bodo ravno obračala na temnega princa, ampak bolj na skrivnostno temne fenomene, ob katerih se začnete spraševati o njihovih nastankih.

Four: ''The End'' That Works In Mysterious Ways

Deluge je čudovit, kaotičen in pa definitivno ''ne-organiziran'' album, ki black metal transformira v povsem drugo in mnogim neznano obliko.

twitter facebook