recenzije

Cojones

Resonate

Gnod

Mirror

Whores.

Gold.

Sinistro

Semente

Scar of the Sun

In Flood

Prophets Of Rage

Party's Over

Rotting Christ

Rituals

Obituary

Ten Thousand Ways To Die

Planes Mistaken for Stars

Prey

Asphyx

Incoming Death

Oathbreaker

Rheia

Morbid Creation

Blasphemic Fantasies

Bolesno Grinje

Grd

The Vision Bleak

The Unknown

Cobalt

Slow Forever

Six Feet Under

Graveyard Classics IV: The Number of the Priest

Shitstorm

In The End

Sodom

Decision Day

banner
banner

recenzija

22. 4. 2012  16 - Deep Cuts From Dark Clouds  (Relapse Records, 2012)
Če se spomnite, so na Relapse Records bili že v preteklosti odgovorni za klasike prevečkrat omenjenih Mastodon, Red Fang, Baroness, Neurosis, Horseback, … in če so vam omenjene skupine povrele kri v žilah in ste nežno premikali svojo glavo levo in desno, ali pa naprej in nazaj, vam je Deep Cuts From Dark Clouds pisan na kožo.

No, tole pa je presenečenje!

Ko človek že misli, da od določene skupine ne bo slišal nič več, ga preseneti novica in nova izdaja skupine, za katero je mislil, da je razpadla že davnega leta 2007. Kako je to mogoče, nam pove dejstvo, da posamezniku (v tem primeru moja malenkost) iz glave uide določena novica o ponovnem združenju leta 2009 in izdaje Bridges to Burn. Skratka, presenečenje je uspelo in pred nami je nov album skupine, ki je že pred Mastodon naredila pečat v sludge vodah (preden smo vsi nosili kariraste srajce in imeli brado).

Pa tudi tukaj je treba malo dodati in se posvetiti naslednjemu dejstvu. Preden sem prvič slišal za 16, sem pred tem slišal za Mastodon in njihov Remission, in če ne bi slišal za Remission, tudi za Zoloft Smile ne bi in če Mastodon ne bi naredili takšen vtis name, ga tudi 16 ne bi. Seveda sta oba albuma za leto 2002 bila nekaj posebnega, ampak pri Mastodon zgodovina ni bila toliko obširna kakor pri 16. Pri prvem vpogledu v diskografijo sem se šele zavedal, da fantje delajo super glasbo že od davnega leta 1992. Čeprav prvotni izdelki spominjajo bolj na Unsane, kakor na Mastodon, ampak je še vedno zadeva sludge in tukaj nimate česa izgubiti.

Torej, botri kalifornijskega sludge metala se po dolgi odsotnosti vračajo z albumom Deep Cuts From Dark Clouds in kaj drugega pričakovati, kot vrhunec, če ne celo vrhunec kariere. Res je, da ravno v času, kjer je omenjene zvrsti v izobilju in kjer je težko reči, kaj je dobro in kaj ne, lahko za 16 rečem, da ni ravno tako. Trdim, da je zadeva unikatna in ni enaka ostalim, ker se še vedno sliši tisti pridih vzornikov Unsane, Helmet in ostalih skupin. Besedila Chrisa Jerueja so izredno poslušljiva in ''catchy'', saj ti kar zlezejo v ušesa in si jih kar nenehno ponavljaš (npr. leave me alone …).

Tudi glasbeno je zadeva nadpovprečno poslušljiva (na trenutke se celo sliši zvok skupin Rollins Band in celo Prong), močna in težka, brez da bi izgubila tisti temačen in težak ''groove''. Na Relapse Records so ponovno dokazali, da so eni vodilnih na sceni in da so jim omenjene zadeve pisane na kožo.

Če se spomnite, so na Relapse Records bili že v preteklosti odgovorni za klasike prevečkrat omenjenih Mastodon, Red Fang, Baroness, Neurosis, Horseback, … in če so vam omenjene skupine povrele kri v žilah in ste nežno premikali svojo glavo levo in desno, ali pa naprej in nazaj, vam je Deep Cuts From Dark Clouds pisana na kožo. Mogoče celo bolj priporočljiva tistim, ki vam je tema in teža celotnega sveta bližje, za razliko od zgodbe o preminulem bratu, ki je bil lovec.

twitter facebook