recenzije

Walls Of Jericho

No One Can Save You From Yourself

The Sickening

Sickness Unfold

Amon Amarth

Jomsviking

Ereb Altor

Blot-Ilt-Taut

Cult of Luna

Mariner

Abop

Abop

Sabaton

Heroes On Tour

Rotten Sound

Abuse To Suffer

Swallow The Sun

Songs from the North I, II & III

Avantasia

Ghostlights

Megadeth

Dystopia

Coffins

Perpetual Penance

Bedowyn

Blood of the Fall

Deströyer 666

Wildfire

Conan

Revengeance

Deadly Nights

Descend Into Madness

Agoraphobic Nosebleed

Arc

Ravens Creed

Ravens Krieg

banner
banner

recenzija

22. 4. 2012  16 - Deep Cuts From Dark Clouds  (Relapse Records, 2012)
Če se spomnite, so na Relapse Records bili že v preteklosti odgovorni za klasike prevečkrat omenjenih Mastodon, Red Fang, Baroness, Neurosis, Horseback, … in če so vam omenjene skupine povrele kri v žilah in ste nežno premikali svojo glavo levo in desno, ali pa naprej in nazaj, vam je Deep Cuts From Dark Clouds pisan na kožo.

No, tole pa je presenečenje!

Ko človek že misli, da od določene skupine ne bo slišal nič več, ga preseneti novica in nova izdaja skupine, za katero je mislil, da je razpadla že davnega leta 2007. Kako je to mogoče, nam pove dejstvo, da posamezniku (v tem primeru moja malenkost) iz glave uide določena novica o ponovnem združenju leta 2009 in izdaje Bridges to Burn. Skratka, presenečenje je uspelo in pred nami je nov album skupine, ki je že pred Mastodon naredila pečat v sludge vodah (preden smo vsi nosili kariraste srajce in imeli brado).

Pa tudi tukaj je treba malo dodati in se posvetiti naslednjemu dejstvu. Preden sem prvič slišal za 16, sem pred tem slišal za Mastodon in njihov Remission, in če ne bi slišal za Remission, tudi za Zoloft Smile ne bi in če Mastodon ne bi naredili takšen vtis name, ga tudi 16 ne bi. Seveda sta oba albuma za leto 2002 bila nekaj posebnega, ampak pri Mastodon zgodovina ni bila toliko obširna kakor pri 16. Pri prvem vpogledu v diskografijo sem se šele zavedal, da fantje delajo super glasbo že od davnega leta 1992. Čeprav prvotni izdelki spominjajo bolj na Unsane, kakor na Mastodon, ampak je še vedno zadeva sludge in tukaj nimate česa izgubiti.

Torej, botri kalifornijskega sludge metala se po dolgi odsotnosti vračajo z albumom Deep Cuts From Dark Clouds in kaj drugega pričakovati, kot vrhunec, če ne celo vrhunec kariere. Res je, da ravno v času, kjer je omenjene zvrsti v izobilju in kjer je težko reči, kaj je dobro in kaj ne, lahko za 16 rečem, da ni ravno tako. Trdim, da je zadeva unikatna in ni enaka ostalim, ker se še vedno sliši tisti pridih vzornikov Unsane, Helmet in ostalih skupin. Besedila Chrisa Jerueja so izredno poslušljiva in ''catchy'', saj ti kar zlezejo v ušesa in si jih kar nenehno ponavljaš (npr. leave me alone …).

Tudi glasbeno je zadeva nadpovprečno poslušljiva (na trenutke se celo sliši zvok skupin Rollins Band in celo Prong), močna in težka, brez da bi izgubila tisti temačen in težak ''groove''. Na Relapse Records so ponovno dokazali, da so eni vodilnih na sceni in da so jim omenjene zadeve pisane na kožo.

Če se spomnite, so na Relapse Records bili že v preteklosti odgovorni za klasike prevečkrat omenjenih Mastodon, Red Fang, Baroness, Neurosis, Horseback, … in če so vam omenjene skupine povrele kri v žilah in ste nežno premikali svojo glavo levo in desno, ali pa naprej in nazaj, vam je Deep Cuts From Dark Clouds pisana na kožo. Mogoče celo bolj priporočljiva tistim, ki vam je tema in teža celotnega sveta bližje, za razliko od zgodbe o preminulem bratu, ki je bil lovec.

twitter facebook