recenzije

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

banner
banner

recenzija

2. 6. 2014  Teitanblood - Death  (Norma Evangelium Diaboli, 2014)
Svoj pristop so strnili v trditvi, da plošča “popravlja napačno razumevanje death metala kot glasbe.”

Teitanblood so mediteranska okultna eksotika, dobro varovana skrivnost sodobnega evropskega ekstremnega podtalja. Svojo novo dolgometražno stvaritev so poimenovali preprosto Death, s čimer namigujejo, da se vračajo na začetek, v samo (re)definicijo death metala. Svoj pristop so strnili v trditvi, da plošča “popravlja napačno razumevanje death metala kot glasbe.”

Gre za raztelešenje, zvočno obdukcijo, žanrsko anatomijo, ki išče izvor smrti in zla. Hkrati preizprašuje pomen death metala nekoč in njegovo relevantnost v današnjem času. Mrtvi poučujejo žive. Zvočni kaos Teitanblood nas vrača v obdobje, ko industrijska pedagogika še ni uspela diverzificirati in popredalčkati ekstremne glasbe v plejado včasih precej nesmiselnih (pod)žanrov. Neposredno se nanaša na bende, kot so Blasphemy, Incantation, Beherit in Archgoat, ki so v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih raziskovali meje težkometalnega izražanja.

Skupina z demitologiziranim retro principom gradi zid masivnega distorziranega zvoka, ki ga zaznamujejo zamolklo rohnenje, kitarski solistični izbruhi, blast beati, organski noise in temačni ambient. Nagravžno godbo lepo dopolnjuje vizualna podoba plošče, ki spominja na preplet pankerskega D.I.Y. pristopa in zgodnje-novoveških lesorezov iz demonološke literature. Svojo brezkompromisno zvočnost bogatijo s sprevrnjeno teološko dikcijo, s čimer se postavljajo ob bok avantgardnim častilcem hudiča zgodnjega 21. stoletja Funeral Mist, Ofermod, Katharsis in Deathspell Omega.

Death se tako umešča v prostor, ki ga ne omejujejo glasbene in žanrske konvencije, njen izraz pa temu primerno deluje brezčasno.

twitter facebook