recenzije

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

banner
banner

recenzija

13. 1. 2013  Roman Holiday - Death.  (Rorschach Records, 2013)
Celoten album nam v dobrih 35 do 40 minutah, po principu skupin The Pixies, umiri notranji nemir in nam ob vseh grozotah sveta pokaže tudi lepe in tople strani vsega neprijetnega.

Če nekateri začnejo leto z agresivnimi in udarnimi skupinami ter še bolj zapleteneno definiranimi zvrstmi, bomo nekateri svoje leto začeli s precej umirjeno usmerjenimi skupinami, ki mešajo stil/žanre med indie rockom ter punkom.

Če ste oboževalec kasnejših izdaj skupin a la Fucked Up, potem veste, da je govora o žanru, ki se bolj ali manj osredotoča na melodije oziroma na inštrumente same, kot pa na vse ostalo.

Verjamem, da bodo tisti, ki skupino poznate, gledali začudeno in se hkrati spraševali, ali niso Roman Holiday razpadli in gre v bistvu za drugo skupino ….?Ne motite se. Res gre za tisto skupino, katero ste imeli v glavi in tudi podatek, da je skupina razpadla, je resnično.

Sedaj verjetno že sami sklepate, da gre tukaj za preostanek skladb, ki v preteklosti niso prišle na listo izdanih albumov in so jim ostale v rezervi oz. ostale na rezervi za primere, kot je trenutni.

Naslov albuma je poimenovan Death, pri čemer bo že vsem takoj jasno, da skupina ni ponovno oživela, ampak gre za post humano izdajo, ki naj poslušalcem ne daje novih upanj, ampak naj jih spominja na dobre čase in igranja, ki so nam vsem lepšali dneve.

Album poimenovan po smrti se odpre s skladbo Armageddon, kjer sta v ospredju samo vokal in pa akustična kitara, ki spominja na ''southern rock''skupine, katere žal nikoli niso prepričale večine od nas, žal je tudi prvi vtis zaradi tega bolj negativen.

Kar omili in poboljša tisti negativen vtis, je skladba Dodging Seagulls, kjer je že na samem začetku slišati močne vplive skupin, kot so The Pixies, Joy Division, Depeche Mode, a hkrati tudi malce Black Flag in Ramones. Spevno in precej poslušljivo, kar pa nam da ponovnega upanja na dobre skladbe.

Roman Holiday ne razočarajo, kajti skladbe, kot so Apocalypse Part 1, Fives and Sevens, Gusto ter Land Pirates, nam ponudijo vrhunsko igranje garažnih zvrsti in skupin, ki jih obožujemo vsi - tudi tisti, ki jih poslušate ''na skrivaj''.

Celoten album nam v dobrih 35 do 40 minutah, po principu skupin The Pixies, umiri notranji nemir in nam ob vseh grozotah sveta pokaže tudi lepe in tople strani vsega neprijetnega.

Priporočljiv je vsem ''alter'' privržencev in prav tako tudi tistim, ki se občasno radi spustite v bolj mirnejše vode ter se sprostite ob nežnih melodijah,na žalost, sedaj že razpadlih skupin.

Avtor:
twitter facebook