recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

10. 2. 2013  Misfits - Dead Alive!  (Misfits Records, 2013)
Zadnja kreacija Misfits je namesto dobrega vtisa samo obudila slabe spomine in rane, ki so bile pozabljene ob obisku koncerta v Ljubljani in pri tem bom ponovil trditev, ki sem jo podal pri albumu The Devil's Rain: Bolje bi bilo, če bi Jerry Only ostal le pri prodaji in oglaševanju zloglasnega logotipa ''Fiend Skull''.

100 % nas pozna ime skupine, kakšno skladbo in pa seveda vsaj enega od članov skupine Misfits. 80 % nas pozna celotno diskografijo skupine, 60 % nas še vedno upa, da se bo v skupino vrnil vsaj Michele Graves, če ne že Danzig, 40 % vas noče niti slišati za Misfits (odkar je odšel Danzig), dobrih 20 % nas pa se zaveda, da je Jerry Only v živo grozen in da Misfits že dolgo niso več Misfits.

Zakaj je omenjeni podatek pomemben?

Izključno iz dveh razlogov.

Prvi razlog je ta, da njihov zadnji album The Devil's Rain (2011) ni ravno požel ne vem kakšne slave in se je v mojih očeh nekako gibal med oceno 3,8-4,3 od 10 oz. bolje bi bilo, če ga ne bi izdali.

Drugi razlog pa je seveda ta, da so zadnja leta v živo dedki horror punk zvrsti praktično dolgočasni in grozni (ponovno boleče obujanje spominov).

Se vam ob naslovu albuma še vedno ne svita, kaj hočem povedati?

Prav imate!

Album Dead Alive! ni prav nič drugega kot še eden izmed mnogih Misfits albumov, ki je bil posnet v živo.

Ampak preden boste rekli ''Pa ne že spet ponovna verzija skladb 20 Eyes, Children In Heat, She, Hybrid Moments, … v živo!'' vas bom - ajde! - najprej presenetil!

Album ne vsebuje nobene skladbe iz Danzig let, tako da na albumu lahko pričakujete le skladbe, katere sta prepevala Graves ter Only.

Pa poglejmo album podrobneje …

Za uvod nam Jerry Only in družba postrežejo s skladbo The Devil's Rain, kjer za komičen uvod poskrbi publika, ki se namesto Misfits dere Jerry, Jerry, Jerry, … ampak šalo na stran, kajti po dobri minuti jokanja publike dobimo prvi prizvok inštrumentov, kateri so na prve karte … grozni in preglasni.

Ampak inštrumenti se skozi čas nekako še preoblikujejo, kar pa je neprebavljivo, je ponovno vokal Jerrya Onlya, ki je slišan nekje v ozadju, zaradi česar dobiš občutek, kakor da je ''back'' vokalist.

Prvi vtis bolj slab in ne preveč obetaven.

In že, ko misliš da se bo pri sledečih skladbah zadeva popravila, temu ni tako. Vokal je preveč v ozadju in inštrumenti so preglasni, da niti ne omenim raznoraznih spodrsljajve, kjer zadeva še celo zapiska.

Prvih 7 skladb pripada albumu The Devil's Rain (The Devil's Rain, Vivid Red, Land of the Dead, Curse of the Mummy's Hand, Cold In Hell, Dark Shadows ter Death Ray), kjer ne dobimo prav nobenega vrhunca, vmesni govori po načinu Jerry Only, ki se kot ponavadi zahvaljuje za vse in tako dalje, glasbeno pa je vse skupaj bore malo.

Bolj obetavno (iz vidika ''playliste'') pa preidemo na Graves ero, kjer jo Jerry v trenutku uniči že pri eni izmed boljših Misfits skladb, in sicer Shining. Glasbeno je nekako še znosno, ampak vokalno pa sploh ne. Refren, ki bi moral biti tistega ključnega pomena, se kar izgubi nekje med inštrumenti. Škoda!

Nadaljuje se seveda po enakem principu, samo da se v tem primeru bolj sliši publika in občutek, ki nam ne da miru – kot da je album snemam iz mobitela, je vse bolj prisoten.

Seveda te pregovor o tem, da upanje umre zadnje, spremlja do konca. Album kar tone in tone in po dobrem premisleku nočem niti omenjati skladb, kot so Helena, Scream, …

Dead Alive! je dokazal, da Misfits izgubljajo tisti čar, ki je bil prisoten v preteklosti, manjka kakovost in manjka vokalist, ki bi zadevo nekako poboljšal. Ne rečem, Jerry Only je skozi leta resda izboljšal vokal in se studijsko potrudil, ampak to še vedno ni to, kar je od njih zahtevano.

Zadnja kreacija Misfits je namesto dobrega vtisa samo obudila slabe spomine in rane, ki so bile pozabljene ob obisku koncerta v Ljubljani in pri tem bom ponovil trditev, ki sem jo podal pri albumu The Devil's Rain:  Bolje bi bilo, če bi Jerry Only ostal le pri prodaji in oglaševanju zloglasnega logotipa ''Fiend Skull''.

twitter facebook