recenzije

Ensiferum

Two Decades of Greatest Sword Hits

Misfits

Friday the 13th (EP)

Brainstorm

Scary Creatures

Auðn

Auðn

Cvinger

Embodied In Incense

Sunnata

Zorya

The Wolves Of Avalon

Across Corpses Grey

Magrudergrind

II

Haiku Garden

Waver

Oranssi Pazuzu

Värähtelijä

Anthrax

For All Kings

Shiv

V vetru se ziblje

Bossk

Audio Noir

Avulsed

Altar Of Disembowelment

Walls Of Jericho

No One Can Save You From Yourself

The Sickening

Sickness Unfold

Amon Amarth

Jomsviking

Ereb Altor

Blot-Ilt-Taut

banner
banner

recenzija

12. 5. 2012  High on Fire - De Vermis Mysteriis  (Relapse, 2012)
Že po prvem poslušanju sem stal nag na vrhu nebotičnika s trdim kurcem in se na naključne mimoidoče drl HAJ ON FAAAAJAAAAAAAAAAAAAAAAAA!

Ognjezadeti so utelešenje besed riff fuckfest. Ameriški stonerski trio (ker drugega taki bandi itak ne morejo biti) nam z vsakim albumom, vsakim komadom, vsakim hidrantom predstavljajo weed powered mastodonski valjar/rušilec/nekaj, na čemer imajo najbolj zanemarjeni rednecki viski orgijo.

Album imenovan preberitenaslovrecenzije, ki je trenutno v secirnici, je njihov dotik erogene cone zadete prav dobre odličnosti. Že po prvem poslušanju sem stal nag na vrhu nebotičnika s trdim kurcem in se na naključne mimoidoče drl HAJ ON FAAAAJAAAAAAAAAAAAAAAAAA! Moja mati je ponosna.

Cel album je stampedo zvoka, ki vas bo prisilil, da boste neprostovoljno (oz. nezavedno prostovoljno) tako titansko čupali, da se boste zraven naučili avtofelacije (autocorrect je skušal to besedo spremeniti v 'avtorizacije', lol). Če ste ženska, se ne sekirajte, saj vam bo ob poslušanju te masti pognal nadvse kosmatojajčen kurac. Poimenovali ga boste lahko z besedo, ki se bo končalo na -tor.

No dobro, ni ravno vsaka sekunda hrumeč plaz, kjer bobnanje zveni kot hiperaktivna čreda tankov, bas kot nastajanje črne luknje v paralelnem vesolju viskija, kitara kot gigantska, zanemarjena tovarna riffov in vokal kot krik verižnega kadilca, ki ga ravnokar posiljujejo štiri masivnotiča bitja in tri zelo zelo poredne palme. Kdaj pa kdaj nam album celo pusti zadihati z umirjenimi, atmosferičnimi deli. Ti trenutki, da nivo adrenalina malo pade, se lepo vklopijo v celotno sliko albuma in so lep primer zatišja pred nevihto.

Se spomnite igre Toonstruck, kjer je obstajala neka leteča pizdarija z žarkom, ki je spreminjala vse, kar je bilo kjut unt flafi v agli unt ivl666? Če bi ta album lahko predelal v letečo stvar z žarkom (I'm on it!) bi to bilo to.

High on Fire so nam spet s ponosom dostavili album, ki ima tipično High on Fire aromo, a se vseeno dosti razlikuje od njihovih ostalih glasbenih bitij, da bo privlačila nove ventilatorje in obdržala stare. Dobite si to stvar in jo poslušajte, tako kot je to treba. RES na glas. In to ne na tak način, da bojo sosedje popizdili, temveč da bo cela regija popizdila.

twitter facebook