recenzije

Cojones

Resonate

Gnod

Mirror

Whores.

Gold.

Sinistro

Semente

Scar of the Sun

In Flood

Prophets Of Rage

Party's Over

Rotting Christ

Rituals

Obituary

Ten Thousand Ways To Die

Planes Mistaken for Stars

Prey

Asphyx

Incoming Death

Oathbreaker

Rheia

Morbid Creation

Blasphemic Fantasies

Bolesno Grinje

Grd

The Vision Bleak

The Unknown

Cobalt

Slow Forever

Six Feet Under

Graveyard Classics IV: The Number of the Priest

Shitstorm

In The End

Sodom

Decision Day

banner
banner

recenzija

12. 5. 2012  High on Fire - De Vermis Mysteriis  (Relapse, 2012)
Že po prvem poslušanju sem stal nag na vrhu nebotičnika s trdim kurcem in se na naključne mimoidoče drl HAJ ON FAAAAJAAAAAAAAAAAAAAAAAA!

Ognjezadeti so utelešenje besed riff fuckfest. Ameriški stonerski trio (ker drugega taki bandi itak ne morejo biti) nam z vsakim albumom, vsakim komadom, vsakim hidrantom predstavljajo weed powered mastodonski valjar/rušilec/nekaj, na čemer imajo najbolj zanemarjeni rednecki viski orgijo.

Album imenovan preberitenaslovrecenzije, ki je trenutno v secirnici, je njihov dotik erogene cone zadete prav dobre odličnosti. Že po prvem poslušanju sem stal nag na vrhu nebotičnika s trdim kurcem in se na naključne mimoidoče drl HAJ ON FAAAAJAAAAAAAAAAAAAAAAAA! Moja mati je ponosna.

Cel album je stampedo zvoka, ki vas bo prisilil, da boste neprostovoljno (oz. nezavedno prostovoljno) tako titansko čupali, da se boste zraven naučili avtofelacije (autocorrect je skušal to besedo spremeniti v 'avtorizacije', lol). Če ste ženska, se ne sekirajte, saj vam bo ob poslušanju te masti pognal nadvse kosmatojajčen kurac. Poimenovali ga boste lahko z besedo, ki se bo končalo na -tor.

No dobro, ni ravno vsaka sekunda hrumeč plaz, kjer bobnanje zveni kot hiperaktivna čreda tankov, bas kot nastajanje črne luknje v paralelnem vesolju viskija, kitara kot gigantska, zanemarjena tovarna riffov in vokal kot krik verižnega kadilca, ki ga ravnokar posiljujejo štiri masivnotiča bitja in tri zelo zelo poredne palme. Kdaj pa kdaj nam album celo pusti zadihati z umirjenimi, atmosferičnimi deli. Ti trenutki, da nivo adrenalina malo pade, se lepo vklopijo v celotno sliko albuma in so lep primer zatišja pred nevihto.

Se spomnite igre Toonstruck, kjer je obstajala neka leteča pizdarija z žarkom, ki je spreminjala vse, kar je bilo kjut unt flafi v agli unt ivl666? Če bi ta album lahko predelal v letečo stvar z žarkom (I'm on it!) bi to bilo to.

High on Fire so nam spet s ponosom dostavili album, ki ima tipično High on Fire aromo, a se vseeno dosti razlikuje od njihovih ostalih glasbenih bitij, da bo privlačila nove ventilatorje in obdržala stare. Dobite si to stvar in jo poslušajte, tako kot je to treba. RES na glas. In to ne na tak način, da bojo sosedje popizdili, temveč da bo cela regija popizdila.

twitter facebook