recenzije

.upset

Slaves Of The New World

Blistered

Soul Erosion

In Solitude

Sister

Ass To Mouth

Degenerate

Gwar

Battle Maximus

The Drip

A Presentation Of Gruesome Poetics

Aurora Borealis

Worldshapers

Integrity

7th Revelation: Beyond The Realm Of The VVitch

Usurpress & Bent Sea

Split

Astrophobos

Remnants Of Forgotten Horrors

Adramelech

Psychostasia

Purtenance

Awaken From Slumber

Unru & Sun Worship

Split

Shin To Shin

Shin To Shin

Iron Reagan

Spoiled Identity

Culted

Oblique To All Paths

Gatos Del Mundo

Invictus/Solarna jedra

Carnifex

Die Without Hope

banner
banner

recenzija

12. 5. 2012  High on Fire - De Vermis Mysteriis  (Relapse, 2012)
Že po prvem poslušanju sem stal nag na vrhu nebotičnika s trdim kurcem in se na naključne mimoidoče drl HAJ ON FAAAAJAAAAAAAAAAAAAAAAAA!

Ognjezadeti so utelešenje besed riff fuckfest. Ameriški stonerski trio (ker drugega taki bandi itak ne morejo biti) nam z vsakim albumom, vsakim komadom, vsakim hidrantom predstavljajo weed powered mastodonski valjar/rušilec/nekaj, na čemer imajo najbolj zanemarjeni rednecki viski orgijo.

Album imenovan preberitenaslovrecenzije, ki je trenutno v secirnici, je njihov dotik erogene cone zadete prav dobre odličnosti. Že po prvem poslušanju sem stal nag na vrhu nebotičnika s trdim kurcem in se na naključne mimoidoče drl HAJ ON FAAAAJAAAAAAAAAAAAAAAAAA! Moja mati je ponosna.

Cel album je stampedo zvoka, ki vas bo prisilil, da boste neprostovoljno (oz. nezavedno prostovoljno) tako titansko čupali, da se boste zraven naučili avtofelacije (autocorrect je skušal to besedo spremeniti v 'avtorizacije', lol). Če ste ženska, se ne sekirajte, saj vam bo ob poslušanju te masti pognal nadvse kosmatojajčen kurac. Poimenovali ga boste lahko z besedo, ki se bo končalo na -tor.

No dobro, ni ravno vsaka sekunda hrumeč plaz, kjer bobnanje zveni kot hiperaktivna čreda tankov, bas kot nastajanje črne luknje v paralelnem vesolju viskija, kitara kot gigantska, zanemarjena tovarna riffov in vokal kot krik verižnega kadilca, ki ga ravnokar posiljujejo štiri masivnotiča bitja in tri zelo zelo poredne palme. Kdaj pa kdaj nam album celo pusti zadihati z umirjenimi, atmosferičnimi deli. Ti trenutki, da nivo adrenalina malo pade, se lepo vklopijo v celotno sliko albuma in so lep primer zatišja pred nevihto.

Se spomnite igre Toonstruck, kjer je obstajala neka leteča pizdarija z žarkom, ki je spreminjala vse, kar je bilo kjut unt flafi v agli unt ivl666? Če bi ta album lahko predelal v letečo stvar z žarkom (I'm on it!) bi to bilo to.

High on Fire so nam spet s ponosom dostavili album, ki ima tipično High on Fire aromo, a se vseeno dosti razlikuje od njihovih ostalih glasbenih bitij, da bo privlačila nove ventilatorje in obdržala stare. Dobite si to stvar in jo poslušajte, tako kot je to treba. RES na glas. In to ne na tak način, da bojo sosedje popizdili, temveč da bo cela regija popizdila.

twitter facebook