recenzije

Machine Head

Bloodstone & Diamonds

Primitive Man & Hexis

Split

Electric Wizard

Time To Die

ACxDC

Antichrist Demoncore

Sólstafir

Ótta

Dickless Tracy

Paroxysm of Disgust

Opeth

Pale Communion

Sanctuary

The Year the Sun Died

Vuyvr

Incinerated Gods

Of Feather And Bone & Reproacher

Split

Exodus

Blood in, Blood out

SuperCharger

Broken Hearts And Fallaparts

Panopticon

Roads To The North

Gallows

Chains

Debeli Precjednik

Povijest Bolesti

CRUCIFIED BARBARA

In The Red

Of Feather And Bone

Adorned In Decay

Exhumed/Iron Reagan

Split 12''

banner
banner

recenzija

12. 5. 2012  High on Fire - De Vermis Mysteriis  (Relapse, 2012)
Že po prvem poslušanju sem stal nag na vrhu nebotičnika s trdim kurcem in se na naključne mimoidoče drl HAJ ON FAAAAJAAAAAAAAAAAAAAAAAA!

Ognjezadeti so utelešenje besed riff fuckfest. Ameriški stonerski trio (ker drugega taki bandi itak ne morejo biti) nam z vsakim albumom, vsakim komadom, vsakim hidrantom predstavljajo weed powered mastodonski valjar/rušilec/nekaj, na čemer imajo najbolj zanemarjeni rednecki viski orgijo.

Album imenovan preberitenaslovrecenzije, ki je trenutno v secirnici, je njihov dotik erogene cone zadete prav dobre odličnosti. Že po prvem poslušanju sem stal nag na vrhu nebotičnika s trdim kurcem in se na naključne mimoidoče drl HAJ ON FAAAAJAAAAAAAAAAAAAAAAAA! Moja mati je ponosna.

Cel album je stampedo zvoka, ki vas bo prisilil, da boste neprostovoljno (oz. nezavedno prostovoljno) tako titansko čupali, da se boste zraven naučili avtofelacije (autocorrect je skušal to besedo spremeniti v 'avtorizacije', lol). Če ste ženska, se ne sekirajte, saj vam bo ob poslušanju te masti pognal nadvse kosmatojajčen kurac. Poimenovali ga boste lahko z besedo, ki se bo končalo na -tor.

No dobro, ni ravno vsaka sekunda hrumeč plaz, kjer bobnanje zveni kot hiperaktivna čreda tankov, bas kot nastajanje črne luknje v paralelnem vesolju viskija, kitara kot gigantska, zanemarjena tovarna riffov in vokal kot krik verižnega kadilca, ki ga ravnokar posiljujejo štiri masivnotiča bitja in tri zelo zelo poredne palme. Kdaj pa kdaj nam album celo pusti zadihati z umirjenimi, atmosferičnimi deli. Ti trenutki, da nivo adrenalina malo pade, se lepo vklopijo v celotno sliko albuma in so lep primer zatišja pred nevihto.

Se spomnite igre Toonstruck, kjer je obstajala neka leteča pizdarija z žarkom, ki je spreminjala vse, kar je bilo kjut unt flafi v agli unt ivl666? Če bi ta album lahko predelal v letečo stvar z žarkom (I'm on it!) bi to bilo to.

High on Fire so nam spet s ponosom dostavili album, ki ima tipično High on Fire aromo, a se vseeno dosti razlikuje od njihovih ostalih glasbenih bitij, da bo privlačila nove ventilatorje in obdržala stare. Dobite si to stvar in jo poslušajte, tako kot je to treba. RES na glas. In to ne na tak način, da bojo sosedje popizdili, temveč da bo cela regija popizdila.

twitter facebook