recenzije

Haspyd

Перехрестя двох вітрів

Liturgy

Origin Of Alimonies

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

banner
banner

recenzija

24. 2. 2021  Sufosia - Connection Failed  (Nota Bene Records, 2021)
“Soliden ušesom prijazen in ne sporočilno, ne glasbeno preveč zahtevno zveneči heavy-thrash, ki ga krasi to, da ne zveni kot glasba Nevermore, Testament, ali kaj podobnega, že slišanega, marveč ima svojo identiteto.”

Connection Failed je tretja plošča Zagrebčanov, ki pod imenom Sufosia ustvarjajo od leta 2006. Plošča je dolga malenkost čez pol ure in jo sestavlja deset pesmi, od katerih nobena ni daljša od malenkost čez štiri minute. In prav je tako, saj kvartetu uspe v vsaki pesmi kratko in jasno, brez odvečnega ovinkarjenja in nepotrebnega kitenja pesmi z vsemi mogočimi napol izdelanimi idejami (ali patološko narcisoidnim prisiljenim ustvarjanjem glasbene kompleksnosti skozi izpostavljanje tehničnosti), povedati vse in tisto, kar želi. Tudi ne gre za prvinski, marveč konkretno tehnično super oklepljeni thrash, ki (kot bi moral vsak thrash) cilja na bistvo – jasno sporočilnost in razumljivost celotne glasbene stvaritve. Najprvo, kar poslušalec ob poslušanju plošče zazna, pa je odličen zvok.

Pesmi je mogoče razdeliti med tiste, ki zvenijo bolj heavy, ter tiste, ki so bolj thrashershe in slednje predstavljajo boljši del plošče. Meni najljubša (thrashersko zveneča) pesem na plošči je Tell Me. Krasi jo dinamičen začetek, ki takoj ustvari občutek napetosti med kontrastnima deloma glasbene slike, od katerih eden prikazuje del glasbene slike, ki kaže lepoto zunanjega okolja, drugi pa prikazuje zasužnjenost človeške vrste s preinformiranostjo ter, še huje, virtualno realnostjo. Navkljub jasno prikazanemu glasbenemu tehničnemu znanju njenih stavriteljev, pesem zveni preprosto in gre hitro v ušesa. Glasba napetost stopnjuje do spevnega vrha – refrenskega dela. Le-ta, pravilno thrashersko, zveni kot jasno opozorilo o grozljivosti predstavljenega kontrasta. Zaključni del pesmi je bolj atmosferične narave in poslušalca oz. poslušalko skozi atmosferiko naslavlja z vprašanjem (ne da bi mu/ji že nudil odgovor), kako namerava ravnati glede na povedano v refrenu.

Druga odlično zveneča pesem je Rainbows – zaznamuje jo kanček zasanjanosti, ki pesem spremlja od uvodnih tonov do konca. Gre za precej žalobno zvenečo pesem, ki kaže na obžalovanje ob koncu sveta, kakršnega smo do nedavno poznali. Žalovanje ni predstavljeno na thrashersko ‘brutalnejši’ način,kot ga znajo predstaviti bodisi Testament ali Nevermore, marveč na način bolj osebno-izpovedne refleksije in osebnega (prepoznega) obžalovanja konca.

Med pesmimi, ki imajo bolj izraženo heavy dimenzijo, so zato spevnejše in delujejo ušesom nekoliko lahkotneje, kaže izpostaviti predvsem Gallery , pri kateri se igranje instrumentov, še najbolj kitar, umakne precej v ozadje in odpre prostor vokalu, da se izrazi in zažari v vsej svoji moči, ter Diamonds, katere najbolj izstopajoči element predstavlja refrenski del, ki gre zelo hitro v ušesa in spomin.

Tukaj bo manj besed povedalo dovolj – naj ostane več prostora in časa za glasbo, saj slednja ima kaj povedati.

Povedano drugače: gre za (s heavyjem oplemeniten) thrash, ki se po ušesnem grlu ne zakotali kot kakšno dobro temno pivo stila ‘Russian Imperial Stout’, temveč poboža ušesne brbončice kot dober hladen bezgov sok na vroč poletni dan. Tole bi bilo vredno slišati na kakem festivalu tipa Metaljot Raspaljot.

Album je moč dobiti pri zasedbi – klik.

twitter facebook