recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

23. 12. 2012  Year Of No Light & Thisquietarmy - Collaboration  (Destructive Records, 2012)
Deljeni album je, kot lahko sami preberete iz naslova, kolaboracija obeh skupin, ampak na malce drugačen način, kot na primer pri Horseback ter Locrian. Gre za 4 skladbe, pri katerih sta dve kolaboracija, ostali dve pa se delita na izvajalca vsak po eno.

In tukaj je še ena kolaboracija dveh skupin, ki ustvarjajo glasbo izven našega osončja, ali v drugih besedah - Year Of No Light ter Thisquietarmy so združili moči in nam postregli s 4 skladbami močnega tavanja po globinah teme.

Obe skupini najbolj združuje glasba in pa po mojem mnenju tudi jezik, glede na to da Year Of No Light prihajajo iz Francije, solo izvajalec pod imenom Thisquietarmy pa iz Kanade (zgodovino Kanade pa seveda verjamem, da poznate) in glede na to, da komuniciranje obeh skupin ni bil problem, so obojestransko fantje kaj hitro presenetili s skupnim izdelkom.

Year Of No Light so nam v preteklosti že ponudili ogromno ambientalno usmerjenih zadevščin in so že od samega prvenca (Nord iz leta 2006) nudili instrumentalno dovršenost melanholije. Od Nord dalje pa se je vse skupaj tudi malce bolj poglobilo v temo samo. Ritmi so iz izdaje v izdajo postajali bolj temačni in bolj globoki, kar pa za Thisquietarmy lahko rečemo, da je tako že od samega začetka.

Sanje/nočne more Erica Quacha se že od leta 2005 (uradno) odvijajo pod imenom Thisquietarmy. Sam verjetno težko najdem besede za omenjenega umetnika, ker pri vsaki izdaji se je težko opredeliti in se postaviti v žanr, ki je čisto nasprotje vsake naslednje izdaje, je več kot le glasbeni projekt, je doživetje za dušo in telo.

Deljeni album je, kot lahko sami preberete iz naslova, kolaboracija obeh skupin, ampak na malce drugačen način, kot na primer pri Horseback ter Locrian. Gre za 4 skladbe, pri katerih sta dve kolaboracija, ostali dve pa se delita na izvajalca vsak po eno.

Torej za uvod nam najprej postrežejo Year Of No Light, in sicer s skladbo Vous Etes Un Nada Mort Marchant Autour Du Visible. Kjer se od začetka vse skupaj nagiba k drone umetniji in se potem razvija skozi celotno skladbo v doom/post/ambient umetnijo, ki ne glede na vseh 12 minut, mine precej hitro. Je dobra, ampak mogoče je le malce preveč pretirano dolga, malenkost dobimo pridih prevelikega ''idoliziranja'' Sunn O))) in pa seveda Neurosis pri albumu Through Silver In Blood (brez vokalov seveda).

Skladba št. 2 oz. kolaboracija med Year of No Light ter Thisquietarmy št. 1 pod imenom Une Odeur Que Je Capte Quand Leur Yeux Explosent pa že v prvi minuti naredi zasenči prvo kreacijo skupine Year of No Light. Je 8 minut dolga epsko obarvana mojstrovina, ki pa med poslušanjem združuje elemente obeh skupin.

Une Odeur Que Je Capte Quand Leur Yeux Explosent se pri uvodnih minutah precej nagiba k igranju Year of No Light, a se kaj kmalu najde v temačni elektronski preobleki Thisquietarmy in se potem nekaj časa tudi nadaljuje v povsem melodičnemu post rock vmesku ter mešanju drone hrupa, dokler se s skupnimi močmi obeh skupin ne zaključi v čistem kaosu glasnih inštrumentov.

Pod skladbo št. 3 se pa nam predstavi kot posameznik Eric Quach in 12-minutno tavanje v neznano. Skladba Aphorismes je nekakšno mešanje vsega povprek - recimo korenine skladbe se seveda nahajajo v doom/drone vodah, ampak se vse skupaj razvije kaj hitro v melodično obarvan rock z dodatki black metala. Dobro, ampak hkrati še vedno pričakovano.

Za zaključek pa nam obe skupini ponovno zmešata štrene v skladbi Langue De Feu, kjer se kolaboracija od druge skladbe nadaljuje.

Pri začetku dobimo precej psihadeličnih delov in igranja po načelih Old Man Gloom, ampak se vse skupaj stopnjuje in vse bolj razvija v atmosfero onstranstva. Precej podobno izdajam Jodis. Vrhunec se verjetno izkaže proti koncu skladbe, kjer vse skupaj dobi nekakšen podroben vtis vseh inštrumentov.

Dobrih 42 minut težke atmosfere in neljubih hrupov je za marsikoga prevelik zalogaj, ampak za tiste, ki se radi izgubite v vesolju vsega neljubega, je kolaboracija Thisquietarmy ter Year of No Light dobrodošla.

twitter facebook