recenzije

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

banner
banner

recenzija

2. 1. 2014  Bad Religion - Christmas Songs  (Epitaph, 2013)
Iz glasbenega stališča? Super stvar.

Punk rockerji Bad Religion so malce presenetili z albumom božičnih pesmi, naslovljenim Christmas Songs. Če pomislimo, da gre za zelo družbeno kritičen bend, katerega delovanje vsake toliko mogoče malce, če se tako izrazim, zagreni dejstvo, da je kitarist/tekstopisec Brett Gurewitz pravzaprav vodja založbe Epitaph (ki dostikrat – v punkrock krogih – velja za kontro vsemu, kar naj bi punk ali pa punk rock predstavljal), je prvo vprašanje bilo: Zakaj za vraga božični album, ki je izšel tudi v fizični obliki in se dejansko prodaja v štacunah? Oz. zakaj za vraga božični album nasploh?

Mar ne bi bilo bolj smiselno, če bi teh 8 ali 9 komadov dali na voljo zastonj, pa da se vsi malce nasmejimo ob poslušanju punk rock verzij božičnih pesmi, denar, ki ga v teh časih tako težko sploh dobimo, pa ostane varno v žepu, namenjen nečemu drugemu, bolj pomembnemu? Mogoče bi moral biti že sam po sebi bonus CD prejšnjega albuma True North?

Vsekakor ne vidim smisla, zakaj bi kdo dal sploh kaj denarja za sezonski album (iskreno, koliko nas sploh posluša božično glasbo – če jo že sploh – izven sezone djeda Božićnjaka?). Jebat ga, bend kot je Bad Religion, si tega verjetno ne bi smel privoščiti, še posebej, če gre za enega tistih iskrenih družbeno-kritičnih bendov, božič v ZDA pa itak predstavlja eno največjih pogruntavščin potrošniške dobe.

Če bi seveda hitreje poiskal, namesto, da bi jamral, bi izvedel sledeče (by Wikipedia):

''20% of the proceeds from Christmas Songs will go to SNAP (Survivors Network of those Abused by Priests)''

80 % pa so stroški.

OK, vseeno ostaja dejstvo, da tega albuma ne boste poslušali recimo maja. A to zdaj več ni tako pomembno.

Glasbeno gledano (poslušano, hehe), je Christmas Songs kar dober punk rock album. Že itak vemo, da je Graffinov glas v baladicah in laganicah (tako pri Bad Religion kot njegovem solo projektu) čisto ustrezen temu, da zapoje tudi kakšno božično. Bi se kolega Nenad pošalil, ''gospel punk, pač''. In ko možakar lepo zapoje tisti Hark! The Herald Angels Sing, zveni čisto pristno. In dobro. In seveda njegov vokal čisto ustrezno zveni (tako samostojen glas kot večglasno petje) pri ostalih komadih.

Bojda je to prvič po albumu Into The Unknown (Bad Religion goes pop, užas za poslušat), da z bendom ni igral kitarist Greg Hetson (mogoče mu ni bilo do božičnega vzdušja, hehe), vsekakor pa se to ne opazi toliko – album je zvest prvinskim melodijam in napevom, ki jih ustvarjata dve kitari in večglasno petje ob trademark vokalu Grega Graffina, a ga bend še dodatno popestri z udarno hitrostjo in groovom norega Brooksa Wackermana, medtem ko kitarista Mr. Brett ter Brian Baker in seveda basist Jay Bantley vsak s svojim inštrumentom še dodatno popestrijo že tako prežvečene in zlajnane božične hite.

Za konec seveda ostane še Andy Wallace miks kultnega komada American Jesus iz leta 1992 izdanega Recipe For Hate, kar lahko razumemo kot svojevrsten pavlihast humor benda, ki pod imenom Bad Religion sploh gre izdajat božični album.

Če se vam zdi, da je denar smiselno zapraviti za tole, go ahead. Glasbeno je tole čisto super. V bistvu bolje kot A Twisted Christmas kultnih Twisted Sister (čeprav tudi tisti album ni tako slab, še posebej, ko Dee Snider poje I Saw Mommy Kissing Santa Claus, hahaha). Če pa konzumerizem pošiljate v kurac, raje kupite ostale plate, ali pa si album zdownloadajte in dajte recimo na kaseto! DIY!

twitter facebook