Moram priznati, da sem na belgijske death metalce Carnation naletel čisto po naključju. Tako da če tako kot jaz ne poznate zasedbe, vam povem, da gre za belgijski death metal kvartet, ki je aktiven že od leta 2013, izdal je en sam EP ter nekakšen live demo, nekaj dni nazaj pa je izdal prvenec Chapel Of Abhorrence.

Kar takoj pride do izraza, je odlična surova mešanica švedskega kitarskega zvoka, ki vas bo takoj spomnil na zgodnje Dismember z izredno jezno delujočim vokalom, ki me spomni na zgodnje čase ameriških Jungle Rot. Ne rečem, da vokalist Simon Duson, ki ga poznate iz Prematory, zveni kot nek ''tough guy'', le njegov vokal deluje res mogočno. Če si predstavljam barbarski krik, ki napoveduje ''ne boj, temveč mesarsko klanje'', če parafraziram Prešerna, potem je to Dusonov vokal.

Le-ta odlično dopolnjuje zelo dobro instrumentalno podlago. Kitare, bas in bobni ves čas odlično plujejo v temačnih vodah švedske melodične brutalnosti, ameriške nalezljivosti tipa Cannibal Corpse (kar se ritma tiče) in res dobre temačne atmosfere, ki črpa tudi iz zgodnjih Incantation, Rottrevore itd.

Pika na i je še naslovnica, nastala izpod rok Juana Castellana (Motörhead, Marduk itd.) ter mastering, ki ga je opravil nihče drug kot Dan Swäno (Edge Of Sanity, Bloodbath itd.).

Odlično!