recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

22. 8. 2018  Carnation - Chapel Of Abhorrence  (Season Of Mist, 2018)
Odličen miks švedskega zgodnjega death metala in ameriške brutalnosti! Gnjusno!

Moram priznati, da sem na belgijske death metalce Carnation naletel čisto po naključju. Tako da če tako kot jaz ne poznate zasedbe, vam povem, da gre za belgijski death metal kvartet, ki je aktiven že od leta 2013, izdal je en sam EP ter nekakšen live demo, nekaj dni nazaj pa je izdal prvenec Chapel Of Abhorrence.

Kar takoj pride do izraza, je odlična surova mešanica švedskega kitarskega zvoka, ki vas bo takoj spomnil na zgodnje Dismember z izredno jezno delujočim vokalom, ki me spomni na zgodnje čase ameriških Jungle Rot. Ne rečem, da vokalist Simon Duson, ki ga poznate iz Prematory, zveni kot nek ''tough guy'', le njegov vokal deluje res mogočno. Če si predstavljam barbarski krik, ki napoveduje ''ne boj, temveč mesarsko klanje'', če parafraziram Prešerna, potem je to Dusonov vokal.

Le-ta odlično dopolnjuje zelo dobro instrumentalno podlago. Kitare, bas in bobni ves čas odlično plujejo v temačnih vodah švedske melodične brutalnosti, ameriške nalezljivosti tipa Cannibal Corpse (kar se ritma tiče) in res dobre temačne atmosfere, ki črpa tudi iz zgodnjih Incantation, Rottrevore itd.

Pika na i je še naslovnica, nastala izpod rok Juana Castellana (Motörhead, Marduk itd.) ter mastering, ki ga je opravil nihče drug kot Dan Swäno (Edge Of Sanity, Bloodbath itd.).

Odlično!

twitter facebook