recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

15. 3. 2013  Ex Deo - Caligvla  (Napalm Records, 2012)
Drugi poskus Ex Deo se je pokazal v boljši luči, skladbe so dodelane in razgibane, ravno tako je izdelek bolje sproduciran kot prvenec.

Ideja pevca Kataklysm, Maurizia Iacona, Ex Deo, je dobila nadaljevanje. Prvi album Romulus se je dodobra prijel. Kljub temu da je glasbeno zadeva drugačna od Kataklysm, je Maurizio pridobil pozornost tudi oboževalcev Kataklysm. Romulus je bil le uvod, ki je predstavil ljubezen Maurizia do dogajanj v antičnem Rimu. Maurizio je razkril že leta 2010 na Metalcampu v našem intervjuju, da bo naredil še en Ex Deo album, ki bo bolj temačen, osredotočen pa bo na cesarja Kaligulo.

Prvi album Ex Deo, Romulus, je bil povprečen izdelek. Nekatere skladbe so bile namreč nepotrebno razvlečene, simfonični vložki in klaviature pa so dajale občutek kvazi-epskosti. Na čase je delovalo, da se posluša le en dolg in počasen Kataklysm komad z nekaterimi dodatki, kot je čuden deroč vokal Maurizia, ki je prisoten tudi na Caligvla.

A na srečo nismo dobili še enega albumu v stilu Romulus. Sliši se, da so se Ex Deo oz. Kataklysm mnogo bolj ukvarjali z izdelkom. Skladbe so dodelane, fillerjev je manj, simfonični vložki so bolj epski, bolj stojijo na pravem mestu, pa tudi ne zvenijo kičasto. V nekaterih delih izstopajo kot pri kakšnih Nile, kot recimo začetek skladbe The Tiberius Cliff. Album se odpre s pompoznim I, Caligvla, ki s svojim srednjim tempom in orkestracijami daje občutek, da bi gledali kakšen stari megalomanski film o Rimu Metro-Goldwyn-Mayer produkcije.

Album ponudi poslušalcu raznolike skladbe, po eni strani se Ex Deo izkažejo s preprostimi kitarami in ritmi v stilu Bolt Thrower, kar pa skladbi da posebno moč, po drugi strani pa se najde kakšen melodični komad v stilu Teutoborg (Ambush of Varus), ki razbija potencialno monotonost. Najde se tudi kakšen bolj black metalski vložek, a kaj pretirano ne izstopajo. Ex Deo so tokrat želeli povedati več, zato je na albumu veliko gostov. Tu izstopa predvsem skladba Divide et Impera z odličnim ženskim vokalom. Kljub bolj raznolikim skladbam se album proti koncu že vleče in včasih se zdi, da je kakšen komad odveč.

Album se zaključi s skladbo Evocatio, ki je odličen orkestralni zaključek po devetih »nažigaških« skladbah. Caligvla je nedvomno vreden poslušanja, sploh zaradi tega, da lahko skupina, kot je Kataklysm, ki ima za sabo mnogo albumov, pokaže napredek v stranskem projektu, ki temelji na dokaj drugačnem konceptu.

Drugi poskus Ex Deo se je pokazal v boljši luči, skladbe so dodelane in razgibane, ravno tako je izdelek bolje sproduciran kot prvenec. Če bodo Ex Deo tako nadaljevali, je tretji album vsekakor zaželen. Vprašanje je, če si Kataklysm ta projekt splača?

Avtor:
twitter facebook