recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

31. 10. 2012  Soul Control - Bore Core  (Bridge 9 Records, 2012)
Soul Control so od samega ustvarjanja res naredili korak naprej in se mogoče malce distancirali od prvotnih izdaj, ampak obenem morda hoteli preveč in se zanašali na zvrst in skupino, ki je vse to že izkusila.

Pri skupinah kot so Soul Control mi je najbolj všeč to, da četudi preigravajo post hardcore, v svoje preigravanje spretno vnesejo še določene zvrsti, katere vse skupaj še poboljšajo – seveda, gre za stvar okusa poslušalca. Naj si bo punk rock, grunge ali pa celo težak hardcore, ... pri njih je do sedaj vse zvenelo še kako v redu, če pa je Bore Core vsemu temu kos, pa poglejmo dalje.

Se pravi, še vedno se vrtijo znotraj okvirjev in krogov post hardcora, kjer z ljubeznijo dodajajo noter ključne dele dobrega grunga in poslušljivega punk rocka, vendar tokrat so se bolj ali manj ozirali na skupine in ne zvrsti.

Kot že rečeno, je album Bore Core sestavljen iz elementov več zvrsti in tako že pri uvodni skladbi Appetite dobimo dokaj hitre udarce iz strani bobnarja in ob tem takojšnjo instrumentalno primerjavo z skupino As Friends Rust, ampak to samo pri uvodu, saj ko pridemo do vokala, se vse odvije skoraj enako, kot pri skupini Polar Bear Club. Identično igranje, predvsem pa identični vokali iz strani pevca.

Seveda se tudi pri ostalih skladbah, kot so Ugly ter Anxious zadeva ponovi -  pri obeh pride celo do problema, saj gre za precejšnje mešanje med Polar Bear Club ter kasnejšimi izdajami Blacklisted. Vendar morate razumeti, da album zaradi tega ni slab, preveč je – kako naj rečem - že slišan in to je, vsaj meni, moteče.

Po poslušanju Bore Core se vsakemu od poslušalcev poroji vprašanje ali je poslušal Soul Control ali pa novo izdajo že prej omenjenih Polar Bear Club, saj gre za preveč enolično in primerljivo zadevo. Že res, da je od začetka vse skupaj precej poslušljivo in nalezljivo, ampak iz sekunde v sekundo postaja Bore Core dolgočasen ter precej ''zoprn''.

Soul Control so od samega ustvarjanja res naredili korak naprej in se mogoče malce distancirali od prvotnih izdaj, ampak obenem  morda hoteli preveč in se zanašali na zvrst in skupino, ki je vse to že izkusila.

Avtor:
twitter facebook