recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

11. 3. 2016  Bedowyn - Blood of the Fall  (samozaložba, 2015)
Rad bi se zahvalil staršem, očetu in materi, sploh pa Ivanu, ker mi pošilja same vrhunce glasbene umetnosti

Začel bi z nekim generičnim odstavkom, kako se vsake toliko pojavi neka glasbena skupina, ki te presune v odskoku iz oceana generičnosti in podoben lari fari. Vendar čemu? Da bi vam kradel čas? Da bi stran vrgel svojega, tako kot je to storil *prijatelj*, ki je stran vrgel zadnjih nekaj let življenja? Ne. Boljši bom od tega in kar takoj prešel na recenzijo. 

Bedowyn. Mlada ameriška zasedba, ki ima pod pasom en EP Wolves & Trees in en album, Blood of the Fall. Če na Metal Archives kliknemo pod zavihek "similar artists", dobimo ven samo Orange Goblin in Baroness. Ob tem podatku se počutim prevaranega bolj kot vsi možje, čigar žene se sučejo okoli Plaza hotela v ljubljanskem BTC-ju v poznih nočnih urah. Zakaj? Ker so Bedowyn nesramna in nesramno slaba kopija Mastodon. Do te točke, da mi je album neposlušljiv. 

Na albumu se nahaja 11 skladb, ki tekmujejo v tem, katera se ponaša z bolj neumnim metal imenom. Rite to KillCotard's BladeLord of the Suffering ... To so samo eni izmed naslovov, ki vas bodo prepričali, da ima Brian Johnson iz AC/DC neverjetno srečo v življenju. Ampak pustimo pri miru retardirane naslove komadov in še bolj retardirana besedila, kakšna pa je sama glasba? 

Ste že kdaj poslušali Mastodon? Da? No evo. Blood of the Fall zveni isto, samo slabše. Še tisti komadi, ki bi v nekem paralelnem vesolju imeli potencial biti epski komadi, postanejo brezvezni, ker si ob vsakem spevnejšem refrenu rečete: "Ah, Mastodon." S tem da so njihovi poizkusi epskih besedil samo epski fail. Sam album sicer ni slabo posnet, moram jim priznati, da imajo vsakih 12 minut en zanimiv riff, ampak to je pa tudi vse. Dvojni oziroma trojni vokal je le še dodatek k zvočni diareji od kopije. Če mi ne verjamete, si zavrtite njihov komad Where Wings Will Burn (poscal se bom od smeha) in ga primerjajte s kakšnim Sleeping Giant od Mastodon. 

Skratka, če je le možno, kar veselo preskočite ta album. Verjetno ga boste tako ali tako spregledali, ker je za en kurac in ker za ta bend še nihče ni slišal. Kar tudi ni tako slabo. 

Avtor: Jovo
twitter facebook