recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

11. 8. 2013  Harm's Way - Blinded  (Deathwish Inc. Records, 2013)
Blinded je obvezno ''čtivo'' za laike na sceni, ki jim bo pokazal, zakaj For The Fallen Dreams niso HC.

Končno! Končno je pred nami pravi HC album, brez kakršnih koli jokajočih segmentov in brez besedil o zlomljenih srčkih. To je možato preigravanje glasbe, katera je že od samega začetka bila mišljena kot izvor agresije.

Harm's Way mnogi poznate kot skupino, katero pooseblja mogočni pevec, kateri mnogim vzbuja strah in trepet. Glasbeno pa Harm's Way predstavljajo božji mrk na jezni sceni.

Njihov stil se je skozi čas kar precej spremenil. Od začetnega igranja power violence zvrsti (album Imprisoned) so se skozi čas nekako izoblikovali v bolj ''zmetaliziran'' HC po načelih Integrity, All Out War, ….

Mogoče je komu bilo boljše prvo obdobje, nekaterim pa mogoče drugo. Odvisno od posameznika, osebno mi je celotna diskografija omenjene skupine več kot le dobra.

Nazadnje smo o Harm's Way slišali dve leti nazaj, ko so izdali album Isolation. Mnoge je mogoče zadeva malce zmotila, ker so ''imitirali'' Integrity.

V redu, mogoče je res močan pridih Integrity, ampak kdo pa ne kopira svojih idolov. Redko kdo ne.

Skratka Isolation nam je postregel močne, udarne in pa agresivne ritme, kateri so vsem nam nekako predstavili vizijo in pa prihodnost Harm's Way.

Dve leti po izdaji Isolation pa nam skupina ponudi album izpod rok založbe Deathwish Inc., imenovano Blinded.

Vse se začne s skladbo Frontal Lobe, kjer nam lahko v trenutku postane jasno, da bo vse skupaj nekakšno nadaljevanje albuma Isolation.

Za začetek nas spremljajo piskajoče se kitare ob spremljavi srednje hitrih bobnov, ki se nabirajo (malce podobno istoimenskem albumu skupine Hang The Bastard iz leta 2012) in potem ponovno umirijo, ko se vse skupaj pripravi na vokalni napad. Perfekcija – obožujem, ko se omenjeni albumi začnejo z nekakšnim uvodom in predpripravo na celotno zmedo.

Vokal pa je tisto, kar smo slišali že pri albumu Isolation, nergavo renčanje, pri katerem nam je v trenutku lahko jasno, da ne bo tukaj nobene ''zajebancije'', niti kakršnegakoli odstopanja.

Po brutalnem uvodnem pristopu pa sledi ena izmed najboljših kreacij Harm's Way, imenovana Mind Control. Vokalno ne odstopa, glasbeno pa je precej bolj udarnejša kot uvodna. Je tisto, kar obožujemo in častimo. Brez komentarja in čista klasika.

Če boste/ali pa že obožujete skladbe, kot je omenjena Mind Control, potem vam je tudi jasno, da se bojo preostale tri vrtele v takšnem krogu.

Preostanek treh skladb (Blinded, Blind Stare ter Live To Loathe) je precej enako narejeno, se pravi je udarno agresivno in pa seveda bogokletno – to, kar scena potrebuje.

Album Blinded je več kot le en izmed HC albumov, je nadgradnja vseh tistih izdaj, katere nekatere skupine ne morejo doseči in so jim Harm's Way lahko vzgled.

Blinded je obvezno ''čtivo'' za laike na sceni, ki jim bo pokazal, zakaj For The Fallen Dreams niso HC.

twitter facebook