recenzije

Panic Overdose

Death To Capitalism

Voices

From the Human Forest Create a Fufuge of Imaginary Rain

Terror

Live By The Code

King Dude

Holy Trinity

In The Crossfire

Turn This World Upside Down

Depeche Mode

Delta Machine

Hatebreed

The Divinity of Purpose

Year Of No Light

Vampyr

This Routine Is Hell

Howl

Hierophant

Great Mother: Holy Monster

Rotting Out

The Wrong Way

Within Destruction

From The Depths

End Reign

Suicide Collection

Old Wounds

From Where We Came Is Where We’ll Rest

Iron Reagan

Worse Than Dead

Grot

I Have No Mouth And I Must Scream

Neaera

Ours Is The Storm

Euphoric Defilement

Ascending To The Worms

banner
banner

recenzija

25. 6. 2012  Tomorrow We Hunt - Bitter Words  (samozaložba, 2012)
Gre za dobre ideje, ki so bile izpeljane na način, katerega je najmanj pričakovati in se definitivno nagibajo k slabi oceni.

Verjamete ali ne, ponovno smo pri hrvaških prijateljih in tokrat se nam predstavlja melodično obarvana HC zasedba Tomorrow We Hunt. Verjetno mi posebno ni potrebno predstavljati skupine, ker verjamem, da če trenutno berete recenzijo, vam je ime takoj bilo znano in verjamem, da ste zagrebške fante že ujeli v živo (glede na to, da so se nekajkrat že ustavili v Sloveniji).

Album, katerega ni težko dobiti (če vas zanima, pojdite na njihovo Bandcamp stran, kjer si ga boste v mp3-obliki lahko ''zlovdali'' brezplačno) in glede na to, da nimate trenutno nobenega dela, lahko kar začnete. In po brezplačnem prenosu je pred vami Bitter Words, ali kako narediti novodoben HC na prekleto melodičen način. Verjetno ste polni pričakovanja (kot sem osebno  tudi sam bil) in upate na najboljše. Verjetno vam je oznaka melodičen HC, punk rock, … na strani Bandcamp vlila še večje upanje, kot ste ga imeli do sedaj in dejstvo je, da se vam po glavi rojijo raznorazne melodično usmerjene HC skupine (nekako sem imel pri prvem vtis Crime In Stereo) in v upanju na najboljše, si zavrtite Bitter Words.

Kot prvo te zadane skladba Misery, minuto in pol dolga instrumentalna melodija, dober zvok in precej soliden uvod v album. Potem pride na vrsto Doubts and Struggles, seveda melodične kitare, vokalni napad in pa bobni?! No, tukaj pa se pojavi problem, ki vas bo spremljal skozi celoten album: bobni so namreč posneti tako tiho, da jih zasenči še tista tišina med skladbami. Besedila so na vrhuncu (Driven by thirst for blood with violence on your mind you're betraying your ideals trying to keep your conscience blind,…), tudi tiste melodične kitare naredijo svoje, ampak tisti tihi bobni, ki nekje v ozadju zvenijo tako, kakor da bi čebele po rožah skakale.

Seveda je razumevajoče, da gre le za samozaložbo in da fantje niso pod nobenih okriljem nevemkakšnega producenta, ampak še vedno je prisotno dejstvo, da album, ko ga poslušaš, ne pride do pričakovanega rezultata. Žal! Album po malo več kot 20 minutah ni ravno poslastica in se bolj nagiba k dolgočasju. Gre za dobre ideje, ki so bile izpeljane na način, katerega je najmanj pričakovati in se definitivno nagibajo k slabi oceni.

twitter facebook