Na prvi pogled verjamem, da Eternal Sleep marsikomu predstavlja glasbeno enigmo, pri kateri ne ve, kaj bo slušno pravzaprav prejel. Verjetno bo najbolje, da kar na samem začetku položimo, karte na mizo in povemo…. da gre za HC album skupine akivne zadnjih 5 let.

Eternal Sleep obratujejo dobra 4 leta in so v tem času izdali 3 izdelke oz. če štejem še trenutno izdajo Belief In The Truth Of Nothing vse skupaj 4. Glede glasbenega stil na samem uvodu ne bi izgubljal besed ampak bi igranje opisal pri albumu, kar pomeni pri sledečem odstavku.

Belief In The Truth Of Nothing ponudi 3 skladbe, katere se, kot sedaj že sami veste vrtijo v sklopu HC žanra. Vse 3 skladbe se mešajo v modernih vodah, kot tudi se nekako nanašajo/kopirajo/idolizirajo ''zmetaliziran'' HC iz obdobja 1995 do 2000.

Že od samega uvoda (Pyramid) na postane jasno, da skupina ne trpi miline in nežnih melodij, ampak se obrača na skupine, kot so Reprisal, Unbroken, Mean Season, Disembodied …. oz. skupine, ki so nadaljevale utrjevati težek HC.

Se pravi, kar se tiče same nostalgije težkega HCja se obračajo na zgoraj navedene skupine, drugi delež oz. novejša smer zgoraj navedenega žanra pa se bolj obrača na Code Orange, Decadence, Expire, …

Gre recimo za precizno igranje inštrumentov, ki niso temeljili na progresiji ampak težini in ravno to Eternal Sleep prerazporedijo na 3 skladbe – pri katerih pa kvaliteta na odstopa in so vredne označbe HC.

Je HC album, ki bo ustrezal marsikom, še najbolj pa tistim, ki jim je lanska izdaja skupine Code Orange (I Am King) prinesla več, kot le slušno milino.

1. Pyramid

2. Mirror

3. Old Friends