recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

10. 8. 2015  Being As An Ocean - Being As An Ocean  (In Vogue Records, 2015)
Album verjamem, da bo marsikomu prinesel potešitev, ker smo (hvala kurcu) različni in so nam različni žanri všeč…. Ampak kljub temu ne lažite samim sebi in si priznajte….Shit's Wack!

Božji odposlanci Being As An Ocean imajo za seboj zanimivo zgodovino. Pri prvencu Dear G-d so nanizali dobro glasbo a slabo ideologijo (žal me božja volja ne interesira). Smer glasbe je definitivno šla v smer skupin Hundredth ter Defeater in je postopala po melodijah, ki so nam lajšale dušo. Tudi vokalno zadeva ni bila slaba, dobri kriki, malenkostno kruljenje in močni čisti vokalni.

Po uspešnem prvencu so kaj hitro izdali tudi album št. 2, How We Both Wondrously Perish, ki je že  vseboval prve menjave članov in tako je v skupino vstopil Michael McGough (ex-The Elijah).  Ker je McGough pri prejšnji skupini deloval tudi, kot pevec čistih segmentov so ga člani zasedbe Being As An Ocean zadolžili še za čiste vokale, kar pa za poslušalca (mojega okusa) pomeni nič, kaj dobrega.

Iz tistih močnih čistih vokalov se je zadeva prelevila v jokajoče jamranje, ki je zadevo poslabšala in jo poleg ideološkega prepričanja naredila precej dolgočasno. Je pa poleg vseh minus vsaj malenkostno vsebovala tiste melodije, ki so bile prisotne tudi na prvencu.

13 mesecev po izdaji How We Both Wondrously Perish pa nam Being As An Ocean (že) ponujajo album št. 3, ki pa je naslovljen le….Being As An Ocean.

NEPOMEMBEN VMESNI DEL:

Kakšno leto nazaj sem v ameriškem časopisu Decibel prebral, da vsak bend, ki svoj album naslovi istoimensko, kot ime skupine pomeni le dve stvari…. prva je ta, da so praktično novi in so enostavno predstavili svoj album pod istim imenom za lažjo indetifikacijo - oz. je bilo to popularno bolj v 90-ih. Drug pomen pa pomeni, da bodo pri tem albumu postali samo dolgočasni in bodo od tega albuma le še tonili globje v brezno monotonosti moderne ekstremne glasbe (v napisanem primeru je šlo za zadnji album skupine Darkest Hour, ki je roko na srce pri zadnjem albumu naredila glasbeni samomor).

Kaj bi lahko to pomenilo za Being As An Ocean, če je že drugi album bil precej dolgočasen? No če sem realen in direkten lahko povem, da je album čisto odvečen in brezvezen.

Pri tokratnem albumu najdem pozitivne stvari samo pri temačni naslovnici in nekaj melodijah, ki pa niso bile niti toliko kvalitetne, da sem si jih dobesedno zapomnil. Čeprav verjamem, da boste na vseh straneh prejeli neverjetne dobre ocene in ne vem, kakšne litanije o tem, kako so se, kot skupina razvili in zvok ponesli na naslednjo stopnjo, …. temu ni tako ne glede na to, koliko sami sebi lažete.

Dve melodiji, kup ''hvaljen jezus'' tekstov in pa en kup jamranja skozi vokal Michaela McGough.

Album verjamem, da bo marsikomu prinesel potešitev, ker smo (hvala kurcu) različni in so nam različni žanri všeč…. Ampak kljub temu ne lažite samim sebi in si priznajte….Shit's Wack!

1.Little Richie

2.Ain't Nobody Perfect

3.The Zealot's Blindfold

4.Sleeping Sicarii

5.Judas, Our Brother

6.St. Peter

7.Forgetting Is Forgiving The I

8.The World As A Stage

9.Sins Of The Father

10.... And Their Consequence 

twitter facebook