recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

7. 10. 2012  Manhattan Coast - Beg, Borrow or Steal EP  (samozaložba, 2012)
In če od zgoraj navedenih skupin oboževalci ne bodo prišli na svoj račun, bodo pa toliko bolj uživali vsi, ki obožujete kasnejša leta skupin Thrice, Taking Back Sunday ter malenkost Glassjaw.

Rock se je v preteklosti precej spremenil in hkrati pridobil kar precej podvej in tako že v poznih 70-ih oz. zgodnjih 80-ih dobil novo obliko - in sicer alternativnega rocka. Sicer ni uspeval že v svojih zgodnjih letih, ampak se je nekako najbolj uveljavil v 90-ih, ko so na sceno v večini prihajale grunge skupine. Ne glede na to ali govorimo o grunge zvrsti ali pa o alternativni rock skupini, koncu koncev je zadeva praktično enaka, z neizpodbitnim dejstvom, da se je od samega začetka sam po sebi preoblikoval in v današnjih časih ima omenjena zvrst povsem drugačno podobo, kot pa npr. pri prvi izdaji Pearl Jam iz leta 1992, imenovana Ten. In nekaj takega občutimo tudi pri drugi EP izdaji skupine Manhattan Coast, ki sliši na ime Beg, Borrow or Steal. Gre za povsem drugačen, kot bi ga lahko pričakovali ''alternativci'' 15 let nazaj, kajti tisti, ki poslušajo The Smashing Pumpkins, prej omenjene Pearl Jam ter Stone Temple Pilots, v tem primeru ne bodo prišli na svoj račun. In če od zgoraj navedenih skupin oboževalci ne bodo prišli na svoj račun, bodo pa ptoliko bolj uživali vsi, ki obožujete kasnejša leta skupin Thrice, Taking Back Sunday ter malenkost Glassjaw. Začetek albuma se začne s skladbo My Boat, My Rules, in že takoj na samemu začetku vidimo, da fantje iz sebe hočejo nekaj narediti in mislijo resno. Do izraza najbolj pridejo kitare in refreni, največja slabost pa je vmesno petje, ki se malo porazgubi, ampak tudi na to kaj kmalu pozabiš, saj je refren tisti, ki dominira in je ključnega pomena. In če sem že prej omenjala Taking Back Sunday ter Glassjaw, je za primerjavo najboljša skladba Cf31 Kid, kjer od vse melodike, dobimo poleg tega še dodaten kričeči vokal in kaj kmalu tudi identične vhode, kot pri prej omenjenih skupinah. Tudi ostale 3 skladbe imajo identičen pristop kot prve, ker npr. pri Smile & Wave Boys, Smile & Wave je zadeva podobna kot pri My Boat, My Rules, melodični uvodi in pa predvsem nepozabni spevni refreni. Mali plošček je v 5 skladbah malo nad povprečjem. Če se sprašujete zakaj, je odgovor enostaven, je poslušljiv, a hkrati že slišan in mogoče so mladeniči malce preveč tvegali in vstopali v področje preigravanja prej omenjenih skupin, si pa vseeno zasluži oceno 3/5.

Avtor:
twitter facebook