recenzije

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

banner
banner

recenzija

16. 4. 2014  Gwar - Battle Maximus  (Metal Blade, 2013)
Plata, posvečena preminulemu kitaristu, ironično epitaf tudi preminulemu vokalistu.

Če se vam izpostavljen citat zdi morda neokusen ali vsekakor neprimeren, zavedajoč se, da je plata Battle Maximus, ki je prek založbe Metal Blade izšla septembra lani, bila pravzaprav poklon 34 let starem kitaristu Coreyu Smootu (v Gwar-svetu znan kot Flattus Maximus), a je ob nedavni smrti 50-letnega vokalista/kitarista, tekstopisca, masterminda in sodeč po odzivih underground legende Davea Brockieja (v Gwar-svetu znan kot Oderus Urungus) hkrati postala – a ni to ironično?!! – epitaf omenjenem možakarju, vas takoj pomirim, da je napisan spoštljivo in v Gwar duhu.

Iskreno rečeno, se sebi zdim kar hinavc, ker plate do zdaj nisem niti povohal (z izjemo enega komada in kratke predstavitve v oddaji Metal detektor). Pač, Gwar me niso – tako kot marsikaterega Evropejca sploh zanimali in je žal šele smrt možakarja, katerega delovanje pa mi je vseeno znano skozi mnoge prebrane intervjuje v reviji Metal Maniacs, Decibel, na netu prek Blabbermouth.net, usmerila the Eye of Teglon v svet teh space scum dogs, znanih kot Gwar.

Ko smo že pri tem, Gwar bojda ne pomeni čisto nič, kar seveda ustreza wacky humorju preminulega Oderusa Urungusa.

Preden se posvetim albumu Battle Maximus, si bom dovolil kratko predstavitev benda. Gwar prihajajo iz ZDA (vsaj njihove neodrske persone), drugače pa kot liki iz neke daljne galaksije. So politično nekorektni, ostri v izražanju in znajo šokirati. So Carnivore pred Carnivore, Slipknot pred Slipknot, Lordi pred Lordi, GG Alin po njemu in Anal Cunt pred njimi (čeprav ne tako izraziti kot tudi – glej ga zlomka! – pokojni Seth Putnam, glas in stas zasedbe Anal Cunt). Imajo stage show, o katerem večina bendov lahko samo sanja, zgodbo, ki skozi posamezna poglavja verjetno distorzira pogled na čudovito dežejo pogumnih in svobodnih, ter petkrat bolj zajebane maske kot vsi maskirani bendi skupaj. Čeprav verjetno niso podrli toliko žensk kot KISS, kar pa pri Gwar verjetno ni bila sploh neka osnovna želja. Kdo ve …

Vsekakor pa imajo nešteto video-izdaj (več kot dejanskih studijskih plat).

Nekaj let nazaj so pristali pri založbi Metal Blade in ves čas bili aktivni na sceni, predvsem preminuli Brockie, ki je med drugim zelo aktivno komentiral aretacijo Tima Lambesisa, ameriško politiko in še kaj.

Igrali so tudi v Sloveniji, nekje v Novi Gorici, o čemer vam bodo več povedali stari underground mački. Kdaj in kje natančno, ne vem.

Ob neznani prihodnosti zasedbe, ki je torej izgubila najpomembnejši člen, pa lahko vseeno pogledamo v svet albuma Battle Maximus in se prepustimu glasbi, ki nas hitro zajame tudi, če odmislimo, da ima zdaj – ja, to pa je morbidno! – kao večji pomen vedoč, da gre za dejanski ironični epitaf in labodji spev. Famous after death, anyone?

Vsekakor je Battle Maximus plata, ki mi je pokazala, da bi se z Gwar moral natančneje spoznati že prej. Je divja, nepredvidljiva in outside of the box. Kot verjetno vse ostale, a tako daleč ne bom šel, ker prejšnjih izdaj nisem preverjal. Oderus Urungus (kitara, vokal itd.), Pustulus Maximus (lead kitara) – ta je nasledil pokojnega Flattusa Maximusa, Beefcake The Mighty (bas), Jizmak Da Gusha (bobni), Balsac, The Jaws Of Death (ritem kitara) so posneli 13 komadov, katere preveva en posebno dober smrad.

Tole je odštekano kot Killing Joke, groovy kot Lamb Of God ali pa Acid Drinkers (Poljaki, preverite plato Infernal Connection), nepredvidljivi kot vsi projekti ali bendi z Jellom Biafro in vsekakor visokooktansko. Tu ni prostora za pičke, za jokanje, za akustične kitarce in klavir, za 8-strunke ali pa za nenavadne poliritmije. Tole je balls out plošča!

Vse skupaj vas – ko se navadite nenavadnih in kaotičnih vokalnih vložkov ali pa norih kitarskih vragolij – hitro potegne in zgolj pravi metal puristi boste temu rekli ''Odjebi!'' Kar pa je – ironično – v duhu Gwar!

Na plati še posebej izstopa komad Raped At Birth ali pa Nothing Left Alive, medtem ko je zadnji komad, Fly Now, očitni nagovor padlemu bratu Corey Smootu:

He - lived by the sword
He - became rather bored
He - held death at his hand
You - shall heed hs command
I - he would stand and gape
As I taught him how to rape
He - had a pet goat
It - would rip out your throat
He was a brother to me
Fly now Flattus, Flattus be free
Fly now, be free
Fly now, be free

Žal pa je tudi komad, ki bi ga lahko Oderus Urungus posvetil sebi, saj od Maximusove smrti ni minilo niti slabi dve leti, ko se mu je v neki galaksiji tam zunaj pridružil tudi veliki vodja.

RIP David Brockie in Corey Smoot!

twitter facebook