recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

4. 12. 2013  Alehammer - Barmageddon  (Agipunk, 2013)
S pivom prepojeni riffi s starošolskim angleškim zvenom

Ne glede na zgoraj navedeni vtis, ki ga da plošča (mini plošča?) Barmageddon, se je treba zavedati, da so Alehammer – Američani. A zvenijo tako brutalno, tako umazano in tako neusmiljeno, da bi človek pričakoval, da so svoje vaje vedno opravljali v skladišču nekega birminghamskega bara.

Namreč, naslov plate – Barmageddon – nam jasno in glasno pove, da pri Alehammer ne boste naleteli na družbeno kritična besedila. Mogoče je samo ime benda – Alehammer, torej – najbolj zavajajoče, saj takoj pomislimo na Hellhammer, Warhammer ali pa Galhammer. Ampak Alehammer vsaj v tem oziru ne zvenijo niti malo podobno prej omenjenim, pa čeprav se kakšen najde tu-pa-tam kakšen Tom G. Warriorski ''UGH!'', a kje ga danes ne najdemo?

Riffi so drugače totalen Napalm Death worship, ki mogoče (worship, namreč) zablesti v dramatičnem preobratu (beri: breakdownu) drugega komada (Cunts To A Man), nato pa se povezuje s kompleksnostjo recimo riffov prve plate od Righteous Pigs, kasneje pa se odkrito spogleduje tako s Celtic Frost (3. komad Fermented Death) kot z Wehrmacht ali pa kakšnih vzhodnoobalnih thrashcorovcev a la Cryptic Slaughter (čeprav je ta vpliv skorajda zanemarljiv, je pa res, da popestri dogajanje).

4. komad (Floormonger) je totalen Black Sabbath worship, podložen z grdim zvokom basa (ki pripada Scootu Von Sticklebacku, ki danes igra v Vallenfyre, prej pa je v Doom in Extinction Of Mankind), ob katerem se takoj spomnimo na Shanea Emburyja (spet iz Napalmov), a groove in riffi vseeno preveč vlečejo na Iommija. Kar je – glede na prve tri komade – precejšen preobrat.

Vokal se giblje nekje med Possessed, Repulsion in kakšnim zgodnejšim angleškim death metal bendom (mogoče Cancer?) (osebek je drugače Karl the Iron Patton, ki ga poznate tudi iz Impulse Manslaughter, čeprav tukaj bolj kruli kot kriči), boben (tolče ga Shrew Shrewster iz Prophecy Of Doom) pa je udaren in dinamičen – včasih je d-beat, včasih thrash, včasih grind, včasih speed, včasih pankačina in včasih Bill Ward.

Vse to v 6 komadih!

Čikaški Alehammer so drugače na sceni od leta 2006, v sebi pa združujejo nekdanje člane zasedb Prophecy Of Doom, Extinction of Mankind ter Hellkrusher in Namland. Doslej so izdali le dva demota/EP-ja. In plata Barmageddon mora postati del vaše kolekcije! Takoj!

 

twitter facebook