recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

3. 12. 2011  Камни - Atmospheric Tribal Oriental Meditation  (samozaložba, 2011)
Quote za povzetek plate v tem primeru ni potreben. Poglejte naslov in naslovnico albuma.

Droge so zanimiva reč. Na eni strani mi grejo na jetra, ker me skoraj vedno na Prešernovemu trgu ustavljajo razni osebki zombified by amphetamine in me sprašujejo, če imam kakšen evro za »pico« ali da si »napolnijo urbano« ali pa da rabijo za »operacijo za hčerko« in ti zraven silijo sliko ene punčke, ki so jo ukradli iz izložbe fotografske trgovine. Na nek način se mi smilijo, na drug so si pa (večinoma) sami krivi. A pustimo »moraliziranje« ob strani in se osredotočimo na drugo plat mamilovanja.

Kot nekateri skušajo prikrivati svojo ljubezen do drog s prej omenjenimi izgovori, drugi svojo ljubezen do drog uporabljajo pri kreativnosti in pri tem ponosno oznanijo celemu svetu »HEJ SVET! JAZ IMAM RAD MAMILA! JUHEJ, MOJI MOŽGANI DELUJEJO POPOLNOMA DRUGAČNO IN PRIJATELJI SE ME IZOGIBAJO! NE VERJAMETE? POSLUŠAJTE MOJO GLASBO! HIHIHIHIHI, KOSTANJ NIMA STRUN!«

Božansko.

In točno to počnejo Камни (Kamni – ja, to je referenca na zapohanost. Ma nemoj.), stoner rock (ma nemoj) iz Rusije (-||-). Njihov lanski self titled EP je že tako ali tako bila zapohana stvaritev, njihova letošnja izdaja Atmospheric Tribal Oriental Meditaton pa je ... ma, poglejte naslov.  In naslovnico. In naslove komadov (Shiva THC, Lysergic General ... ).

Za A.T.O.M. so šli Kremenčkovi malo stran od tradicionalnih stoner rock smernic in si sposodili dosti od psihedeličnega rocka 60-ih (če smo picajzlaste pizde, od space rocka), doom metala, sludgea in na nekaterih točkah od post-rocka.

To meditacijsko potovanje nas popelje čez štiri komade, ki traja vsega skupaj nekaj čez pol ure, nam kljub minimalističnosti in kozmični mastnači prinaša dejansko nekaj razgibanosti. Dokaj spretno mešajo mirne dele, kjer nam dajo vedeti, da jim je crknil metronom in so ga nadomestili s koledarjem, z rahlo tršimi deli, kjer nam odtrgajo vitalne, rahlo bolj poraščene dele naših teles, in jih pokadijo. Slovenski vitalni, rahlo bolj poraščeni deli teles, so itak znani kot psihoaktivne droge.

Če nimate denarja za droge si privoščite ta EP (na njihovem bandcamp profilu je prisoten v celoti na posluh) in se pripravite na LSD-trip. Slab ali dober, to pa se boste sami odločili.

 

twitter facebook