recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

29. 11. 2012  Baptism - As The Darkness Enters  (Northern Heritage Records, 2012)
Ni vse tako bleščeče, kot je bilo sprva pričakovano.

Ko nekdo omeni band Baptism, se zraven vedno slišijo še preostala velika, superiorna finska black metal imena Sargeist, Horna in Behexen. Posebej sem opazila, da vsa 4 imena imajo veliko pozornosti slovenske black metal publike.

 Spraševala sem se, zakaj?

Če se lotimo poslušanja in preučevanja vseh 4 bendov, bomo opazili to, kar verjetno slovenski black metal publiki odgovarja – hladen, mističen, satanski black metal s fino črto melanholije v riffih.

Klasika na finski način.

Kot je pričakovano, to tudi ponuja As The Darkness Enters, novi album skupine Baptism, kateri je izšel 2. 11. pod okriljem Northern Heritage Records.

A ni vse tako bleščeče, kot je bilo sprva pričakovano - album po finem atmosferičnem uvodu začne s komadom Bringer of Misery, pri katerem me je zmotila enostavnost v slabem smislu, ter monotonija bobnov in ponavljajočih se „zaspanih“ riffov. Čeprav tole še ni glavni problem, saj so kljub temu, to še vedno dejansko eni izmed elementov finskega black metala, ki ustvarjajo mistično atmosfero pri skladbi. A glavni problem pri tem je, da poslušalec dobi zaradi že navedenih razlogov, občutek kot da sta riff in celota že slišana, v smislu da ni inovativnosti!  Ta dolgočasnost in „že slišanost“ (beri: „Watain moda“ današnjega časa), se začuti tudi pri tretjem komadu Chalice of Death, kjer tudi sama volja do nadaljnjega poslušanja albuma gre po gobe.

Vseeno pa se ne dajmo zmotiti in oceniti album kot ''slab'' zaradi dveh komadov, ker se pri četrtem komadu začne neka druga zgodba, katera naj bi dala smisel predhodnim - z visokimi riffi simulira energičnost, vokalno poudarja ritualno temačno atmosfero (nordijski clean vokal vzdigne vzdušje na višjo raven) in s klasičnimi black metal bobni zaključuje komad v fino, posluha vredno skladbo.  Peti komad, Esoteric Spheres celotno stvar še izboljša, ker ujamemo nekaj kozmičnih zvokov in ezoterično pripoved našega strica Lorda Sargofagiana. Šesti, Sieluni Tempelli, pa že gre popolnoma v finsko območje kvalitetnega black metala tako glasbeno, kot tudi vokalno s ta pravo dozo trde finščine, medtem ko sedmi nadaljuje vzdušje in združuje petega ter šesti komad v eno.

Zadnji komad, Casus In Tenebris, zaključuje album z elementi visokih riffov,lestvico ta pravih black metal vokalov, finih blastbeatov in mistično melanholično atmosfero, katera daje albumu kot celoti, pozitivno težo.

Pri poslušanju se opazi tudi sama produkcija, ki je na nivoju „high class“ bendov današnega časa in s tem tudi do zdaj opazno najboljša, za razliko od predhodnih albumov.

Baptism tudi tokrat ni razočaral kljub mini failu in prepričana sem, da bo pri pravih „big Finnish four“ fenih tudi As The Darkness Enters zelo priljubljen album, medtem ko bo pri preostali publiki verjetno dosegel neko povprečje, glede na to, da plošča sama po sebi izziva individualno mnenje, katero je od osebe do osebe različno.

Avtor:
twitter facebook