recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

14. 7. 2015  Emeth - Aethyr  (Xtreem Music, 2014)
Nej slabu …

Dobrih 6 let je trajalo, da bo belgijski ultra brutalci Emeth posneli naslednik albuma Telesis, ki je izšel davnega leta 2008. No, splačajo se je čakati, kajti Belgijci, ki kljub evropski geografski pripadnosti zvenijo izredno ameriško, niso razočarali.

Aethyr je tour de force blast beatov, kruljačine in precej dobrih, mastnih in nalezljivih riffov. Kvintet, ki je svoje poznavanje obrti utrjeval v Aborted, L'eng Tche, Agathocles, Suppository in še kje, pa kljub temu ne zveni precej enostavno ali klišejsko. V času, ko bendi novodobnega tehničnega death metala tripajo bodisi na ultra drkanje po kitarah bodisi na švedsko melodiko, občasne clean vokale in na tone breakdownov, Emeth raje posežejo po ameriškem receptu.

In sicer, kalifornijskem.

Emeth tako zvenijo kot Odious Mortem z majhno dozo Disgorge in ravno toliko melodike, da na trenutke vlečejo na Cattle Decapitation, čeprav jih psihotični kitarski odtenki vlečejo še na Cephalic Carnage ipd. Kar pomeni, da Aethyr ne predstavlja lahkega poslušanja. Je pa res, da Emeth znajo dokaj komplicirano stvar predstaviti tako, da deluje kot skorajda izredno lahka stvar.

Malce samoizključujoča recenzija, a ne?

No, ko boste po intru, ki je garant pobran iz kakšnih novejših wanna be The Exorcist filmov, zaslišali komad I Became Flesh And Dwelleth Amongst Thee, se vam bo zdelo, da ste vse to že slišali. No, verjetno tudi ste, a nič ne de, saj komad Exterminate The Vaccilating ponudi na videz podobno rušilno deathmetalačino, a vseeno se tu stvari razporedijo prav fajn. Namreč, Emeth znajo hoditi po črti med navidezno kompleksnostjo in skorajda popoidno nalezljivo enostavnostjo. In pri tem ne izpadejo gay!

Je pa res, da se moment malce izgubi, ko ugotovite, da je recept uporabljen v vseh 43 minutah, tako da bo prvotno poslušanje verjetno tisto, ki vas bo ali popolnoma odbilo ali popolnoma pritegnilo. No, večkratno poslušanje nagradi poslušalca tudi z večjo zadovoljitvijo lakote po brutalnem death metalu. Je pa res, da Emeth danes niso edini bend, ki ponuja tovrstni polnomastni obrok.

A kljub temu je Aethyr vreden vašega časa in dokazuje, da L'eng Tche, Aborted, Dyscarnate, Ingested ipd. niso vse, kar Evropa ponuja brutalnega.

twitter facebook