recenzije

All Pigs Must Die

Hostage Animal

Dying Fetus

Wrong One To Fuck With

Neocaesar

11:11

Venom Inc.

Ave

Paradise Lost

Medusa

Več izvajalcev

Split

Integrity

Howling, For The Nightmare Shall Consume

Get The Shot

Infinite Punishment

Eighteen Visions

XVIII

Bloodbound

War of Dragons

Sunterra

Reborn (EP)

Frowning

Extinct

Sinister

Syncretism

Suffocation

... Of The Dark Light

Doyle

Doyle II: As We Die

Lock Up

Demonization

Black Reaper

Blood Moon Rising

Lintver

Distorted Perception

banner
banner

recenzija

2. 2. 2014  Doyle - Abominator  (Monsterman Records, 2013)
Je dobrota, ki se lahko primerja s kupom svežega dreka, in ponovno kopiranje Pantere ter meni izredno slabih Disturbed.

Od človeka, ki je nekako prisostvoval k podobi skupine Misfits, je glasbeno pričakovati ogromno, pa naj si bo to Danzig, Michale Graves ali pa kdo drug iz vseh dob skupine Misfits.

In tokrat je na udaru bivši kitarist skupine in brat edinega prvotnega še aktivnega Misfits člana Jerry Onlya -  Doyle Wolfgang von Frankenstein.

A vendar preventiva je le preventiva in vsi vemo, da smo se v preteklih nekaj letih močno opekli pri Misfits in Michale Graves izdajah (Danzig je in še vedno cveti, kot v prvih letih – izven tistih industrial albumih).

Misfits so ga dobesedno srali pri live albumu Dead Alive (recenzija: http://www.profanity.si/recenzije/dead-alive) Michale Graves pa je naredil pri zadnjem albumu naravno katastrofo v obliki albuma The Lost Skeleton Returns (močno začinjena recenzija tukaj: http://www.profanity.si/recenzije/the-lost-skeleton-returns) in sedaj seveda pridemo do tistega vprašanja, kjer se vsi sprašujemo ali je Doyle ubral enako pot?!

Poglejmo podrobneje album Abominator…

Kot prvo lahko rečem, da je naslovnica ena izmed tistih dobrot, pri katerih lahko potrdim, da sem pozitivno presenečen. Je enostavna in v smeri Misfits albumov, hkrati pa tudi vidimo, kdo je glavni v skupini (glede na to, da je skupina poimenovana Doyle, je zadeva tukaj precej logična, kajne?!).

Druga svetla točka albuma so člani skupine, in sicer gre seveda za Doyla na kitari, ''Left Hand'' Grahama na bas kitari, Alexa Storya na vokalu (Cancerslug) ter Dr. Chuda na bobnih (ex-Misfits, Graves era oz. American Psycho,  Famous Monsters,… izdaje), kar pa pomeni, da lahko pričakujemo precej vrhunski album.

Ali pač…

Prva skladba imenovana Abominator nam prinese eno veliko presenečenje, in sicer od pričakovanega horror punk žanra dobimo ''metalsko'' obarvano igranje inštrumentov.

Da razčistimo nekaj zadev.

Zvok kitare (Doyle) je ličen American Psycho ter Famous Monsters, pri katerem ni vidne nobene spremembe, ampak se potem tu pa tam malce vse skupaj stopnjuje v Pantera zvok, ki pa pri skladbi ni konstanta. Osebno precej ''zjamrano'' in preveč tistega ''kvazi'' obvladam nekaj Pantera skladb odnosa.

Vokal, za katerega poskrbi Alex Story je dober, zlovešč ter grozljiv, samo ta kvaliteta se izgubi v celoti kopiranja Pantere.

Prvi (in po drugem ter tretjem poslušanju) vtis….ŽIV DOLGČAS!

Upanje, da se bo album stopnjeval v dobrote - pa poizkusimo skladbo št. 2, imenovano Learn To Bleed.

Po domače povedano lahko rečem ''isti kurac''! Vokal mi je osebno super, pa na trenutke tudi bobni, ampak ostalo je pa samo ena sama žalost. Ne morem mimo dejstva, da se poskuša vse skupaj razviti v žanr, pri katerem ne blestijo najbolje.

Dreamingdeadgirls pa nam prinese….presenečenje!

Je dobrota, ki se lahko primerja s kupom svežega dreka, in ponovno kopiranje Pantere ter meni izredno slabih Disturbed.

Mogoče je še vedno v zraku upanje, da gre za neslano šalo, ampak v nadaljevanju oz. pri skladbi Hope Hell Is Warm vidim, da so kot skupina precej resni – groza.

Album Abominator je čista žalost, na katero nisem upal. Vedno sem in vedno bom užival v obeh erah (Danzig ter Michale Graves) Misfits in po tihem še vedno upam, da bomo priča združenju enega ali drugega pevca, ker roko na srce, o vseh razhodih skupine je dober le Danzig, vse ostalo pa je vredno praktično (in kot rečeno) kot kopica svežega in vročega dreka.

twitter facebook