recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

10. 2. 2013  Encircling Sea - A Forgotten Land  (Natural World Records, 2013)
Album A Forgotten Land je precej težko oceniti, ker je narejen na prepoznaven, a povsem drugačen način od Ecru. Osebno ni presegel prej omenjenega Ecru, ampak verjemite, je pa tik za njim in upam, da bodo Encircling Sea vse bodoče albume samo še nadgrajevali.

Marsikdo od vas omenjene izdaje ne bo niti pogledal in ne bo dal albumu niti priložnosti … oz. se bom kar popravil, marsikdo od vas omenjene skupine ne bo niti pogledal in ji ne bo dal niti priložnosti, da se dokaže, česa vsega je zmožna.

Zakaj je temu tako, vem, da sami veste, kajti namesto, da bi možje iz Avstralije imeli vizualno podobo Norveških black metal jamarjev (se ne mažejo z barvo po obrazu za vsako slikanje), jih je večina označila kot hipster skupino oz. daleč od black metala.

Mogoče so na nek način resda daleč od prvinskega black metala, ker konec koncev njihova glasba ne vključuje le black metal, ampak tudi sludge metal, doom metal in pa tudi post rock, tako da na en način opravičijo svoj stil oblačenja (čeprav na sliki zgleda, kot da so se možje naveličali HC skupine in šli v druge vode).

Kakorkoli že, stil oblačenja tukaj ni pomemben (in to si zapomnite!), ampak je v ospredju glasba, zato sporočam tistim, ki vam skupina ni všeč, naj pač raje preberejo kakšno svežo novico o ponarejevanju dokumentov na 24ur strani.

Encircling Sea so svoj prvenec, imenovan I, izdali leta 2009, na katerem se je znašla le ena skladba, ki je bila dolga skorajda dobro uro. Mešala se je med prej omenjeni žanri, ampak me osebno ni prepričala.

Naslednje leto pa so izdali album Ecru, pri katerem pa sem osebno ostal brez besed. Časovno seveda krajši, saj je štel le dobrih 40 minut, ampak je kot prvenec I tudi Ecru vključeval le eno skladbo.

In kakšen je bil recept?

Enostaven. Fantje so vključili prej naštete žanre, tako kot pri I, vendar tokrat so se maksimalno potrudili in nekako celotno zadevo bolj izpilili, in se bolj se osredotočili npr. pri post rock vmeskih, kjer je bilo vse bolj melodično, hkrati pa dodali tudi melanholične ženske vokale, ki so zadevo popestrili.

Prav tako je bilo občutiti celotno kričanje tudi pri black metal delih, kjer je vokalist Rob Allen dal praktično vse iz sebe.

In ker je leto 2013 kot nalašč že na vrhuncu z vsemi izdajami, so tudi Encircling Sea poskrbeli za nov album, imenovan A Forgotten Land.

Prva sprememba na albumu je seveda ta, da boste namesto ene skladbe na albumu našli 4, ampak to ne pomeni, da je vsaka izmed skladb dolga 1 uro in da boste album poslušali 4 ure, ampak se med seboj porazdelijo (najkrajša 10 minut, najdaljša 20 minut), tako da vse skupaj traja dobro uro in nekaj minut.

Uvod v album, imenovan Yearn, je za začetek precej drugačen od tistega, ki sem bil ga vajen doslej. Recimo skupina je tukaj ubrala pot žanra doom metal, kjer se dobre 3 minute slišijo počasni bobni (res počasni) in nekakšno drone/ambient vzdušje iz ozadja (zvonovi) ter potem čisti black metal napad, ki traja dobri 2 minuti preden se vokal sploh vključi, nato rahel premik iz tistega robustnega black metala v bolj poslušljive vode in dobro opazno primerljivost med skupinami, kot so Winterfylleth ter mogoče Fen.

Dobro!

Ampak tisto kar zadevo popestri, je pri 10 minuti tisti post rock del, ki te vrne na poznana tla. Od tukaj dalje pa zadeva postane praktična klasika. Prihajajočih 8 minut je vrhunskih, kajti ob melodični spremljavi se enkratno vlijejo tudi melanholično/depresivni kriki, kateri ob zaključku skladbe dobijo še doom pridih.

Po Yearn pa takoj preidemo v Transcend, kjer je recept podoben, le izpeljan na drugačen način. Npr. začetek je predvsem post rock podkovan, a se mu kaj kmalu pridružijo prej omenjeni kriki in pa seveda norenje na black metal način.

Ne tako vrhunsko, kot uvodna skladba, a precej dobra.

Najbolj zanimiva in hkrati najkrajša skladba (dobrih deset minut) pa je na albumu definitivno Become.

Zakaj najbolj zanimiva?

Preprosto…

Kajti namesto vsega prej omenjenega norenja (izključimo post rock) je tukaj prisotna le akustična kitara ter čisti vokali. Vse lepo in prav, ampak mogoče je 10 minut le preveč za akustično igranje kitar ter spevne vokale.

Za zaključek pa nam Encircling Sea ponudijo še epsko dolgo skladbo Return (20 minut), kjer se recept prvih dveh skladb ponovi, seveda na povsem drugačen način, saj npr. tukaj dodajo malenkost sludge ritma, ki je začinjen z doom začimbami.

Album A Forgotten Land je precej težko oceniti, ker je narejen na prepoznaven, a povsem drugačen način od Ecru. Osebno ni presegel prej omenjenega Ecru, ampak verjemite, je pa tik za njim in upam, da bodo Encircling Sea vse bodoče albume samo še nadgrajevali.

twitter facebook