recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

9. 12. 2012  Amok - 2012  (samozaložba, 2012)
Seveda pa se je to stopnjevanje obrestovalo, kajti album 2012 je definitivno najboljši njihov izdelek do sedaj.

In smo spet pri južnih sosedih in njihovih dobrih skupinah, katerih imajo na pretek, ali po domače povedano, zagrebški politično usmerjeni fantje pod imenom Amok so izdali nov album, ki je kot se spodobi D.I.Y.

Po lanskoletni kreaciji imenovani Novi Svijet so se možakarji odločili, da za nekaj časa izginejo iz površja scene in se vrnejo v letu 2012 z novimi skladbami in novimi idejami, kako svoje poslušalce ponovno spomniti zakaj so Amok dobri in zakaj je nov album obvezno trebo vzeti pod nujno poslušanje.

Enostavno naslovljen album 2012 nam tokrat predstavlja drugačno stran skupine, bolj udarno in bolj temačno.

Če povzamemo primer izdaje Novi Svijet, seveda je bila dobra, pričakovana in narejena po receptu predhodnih izdaj, kot so Fuck the System ter istoimenski album Amok. Besedila prav tako, v redu in na nivoju kot smo že bili vajeni pri predhodnih izdajah … in s takimi pričakovanji se poslušalci prepustimo njihovi novi kreaciji 2012, v veri pričakovanega, predvsem pa ''že slišanega''.

Ampak  če bi temu bilo tako, potem dvomim, da bi pisal recenzijo za album 2012, kajti tole dragi moji je novost za skupino.

Prva skladba Traitor ima dobro minuto dolg uvod, ki vleče na sludge ritme in malenkost doom, seveda pa se čuti močan vpliv igranja metaličnih HC skupin, a la Morning Again, Integrity, Unveil, … Takoj po presenetljivem uvodu pa dobimo hiter ritem, kričeče vokale in pa bolj ''pankersko – thrasherke'' obarvane kitare.  Pa tudi tiste kitare iz trenutka v trenutek postajajo bolj temačne in tako tudi dosegajo vrhunec same celotne skladbe.

Po presenetljivem uvodu pa pride še večje presenečenje, imenovano Superstructure. Ne vem kaj so fantje jemali oz. kje so črpali energijo, saj kar slišimo pri Superstructur, je vrhunec njihovih skladb. Hiter ''crustersko HC'' tempo bobnov, uvodni ''growl'' vokal in pa jezne kitare, ki ne dajo miru. Nekje vmes se seveda vokal spremeni v krike, ampak tempo ostaja in jeza se samo stopnjuje.

In ko misliš da je vrhunec v novi preobleki agresije, te preseneti Tako Slab. Pankersko obarvano igranje inštrumentov in pa kričeč vokal. Bolj melodično od obeh predhodnikov, ampak še zmeraj na nivoju in še vedno vrhunsko.

Po dobrem počitku s skladbo Tako Slab pa se a nadaljuje težina prvih dveh, imenovana Nije Moj Otac, A Nije Ni Svijet . V Dobri minuti je zadeva popolnoma jasna, ponoven pridih skupin iz 90-ih. Počasen ritem in pa težke kitare, ki malenkostno povlečejo na Disembodied, in potem hiter tempo ter melodične kitare. Omenjene kitare so na tem izdelku najbližje prejšnjim izdajam - so melodične in primerljive Darkest Hour. Pri Nije Moj Otac, A Nije Ni Svijet pridejo najbolj do izraza besedila, ki so seveda v njihovem materinem jeziku (Hrvaščina, če kdo ne bo mogel razbrati iz samega uvoda recenzije), kjer slišimo krike pevca in besedila Ja Sam Spasenje, Spasenje i Prokletstvo,… dobro in zanimivo, glede na to, da večina skupin raje opeva vse skupaj v angleškem jeziku.

Za zaključek pa nam Amok postrežejo še z Drop Dead Bastards, kjer se dokažejo, da jim crust in njegove skupine niso tuje. Drop Dead Bastards je ravno pravšnji zaključek albuma, ker se hitrost obdrži in čisto ob koncu naredi pravilen zaključek ne samo skladbe, ampak celotnega albuma 2012.

Fantje so ponovno dokazali, da jim po 8 letih obstoja še vedno po žilah teče tisti adrenalin, ki je bil prisoten ob prvi izdaji, le da se je skozi čas stopnjeval. Seveda pa se je to stopnjevanje obrestovalo, kajti album 2012 je definitivno najboljši njihov izdelek do sedaj.

twitter facebook