recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

intervju

12. 4. 2012  Zaželjiv virus sovraštva 
''Do sedaj so glasbeniki samo peli o življenju, čas je, da ga začnejo tudi spreminjati.'' (Marko Rusjan, Iamdisease)

Goriško/vipavska naveza Iamdisease se je publiki prvič pokazala in dokazala z enim in trenutno edinim izdelkom Demo MMX iz leta 2010. Kdo ali kaj predstavlja skupino, verjetno že sami veste, ampak, če za malo mlajše poslušalce zadevo poenostavim, gre za kvalitetne člane bivših in še vedno delujočih skupin slovenskih oboževalcev ekstremne in malo manj ekstremne glasbe. Iamdisease je nekakšen sin ali hči skupin Elodea, Man In the Shadow, A Murder Theory, Kennybal Smith, The Hoax Program, … in je za majhno razliko od matičnih skupin bolj temačna (izključimo Elodeo) in pristopa do poslušalca z objemom teme in agresije. Več o skupini pa nam je zaupal vokalist Marko Rusjan.

Matevž Weinberger Kovačič: Pozdravljen!  Kot prvo, se nam predstavi in povej, za kateri inštrument si odgovoren?

Marko Rusjan: Marko, vokal.

MWK: Torej, Iamdisease je nekakšna temačno, agresivno, težko usmerjena skupina z močnimi vplivi sludgea, crusta ter metala. Drži ali se motim? Od kje inspiracija in ideja za igranje omenjene zvrsti?

MR: Ko poslušaš različno glasbo, padeš pod različne vplive. Velikokrat je to povsem nezavedno in nenačrtovano. Komade sicer dela kitarist Ivo, tako da ostali sledimo njegovim glasbenim idejam. Vsekakor pa poslušamo vsaj malce podobno glasbo, kar je predpogoj, da smo vsi zadovoljni s tem, kar igramo. Mogoče nam kdaj kakšna rešitev ni všeč, vendar so potrebni določeni kompromisi za uspešno kolektivno delovanje. Vsi smo že dovolj zreli in umirjeni, da vemo, da je podreditev kolektivu nujna za uspešno delo. Inspiracija je življenje samo, tako sedanje, kot preteklost in prihodnost. Življenje je borba, zato je tudi naša glasba agresivna in glasna. Mislim, da ni bilo nikoli zamišljeno, da bomo igrali točno določeno zvrst glasbe. Vse se zelo naravno, sproti razvija. Zato so tudi novejši komadi bolj kompleksni od začetnih.

MWK: Za seboj imate demo imenovan Demo MMX, na katerem so 4 skladbe. Kdaj lahko pričakujemo album? In zakaj traja toliko časa? Izgovore o tem, da ste in so ostali bolj aktivni v ostalih skupinah npr. The Hoax Program … ''ne jebemo''.

MR: Album je v končni fazi snemanja, tako da bo predvidoma končan do poletja. Verjetno ga bomo uradno ponudili v poslušanje ob koncu poletja ali v začetku jeseni. Na njem bo 11 skladb. Vse, razen ene, so popolnoma nove skladbe in prvič posnete. Album bo izšel v samozaložbi kot zgoščenka in kot brezplačni digitalni album. Prvotni načrt je bil, da bo album izšel leto prej, vendar iz objektivnih razlogov to ni bilo mogoče. Večinoma smo v službah, eni imamo že otroke, študiramo, ukvarjamo se še z drugimi projekti (The Hoax Program, 13. brat webzine…), živimo še drugo življenje poleg benda. Tako je kar projekt imeti redne tedenske vaje in delati nove komade, vaditi stare komade pred koncerti itd. Pomembno je, da bo album dober in bo najprej nam všeč, potem pa še ostalim, ki jih takšna glasba zanima.

MWK: V besedilih sem zasledil močne vplive skupin His Hero Is Gone, Tragedy, Integrity, … Ogromno je govora o človeštvu in družbi. Čeprav je stil bližji His Hero Is Gone, kakor Integrity. Ali so besedila inspiracija drugih skupin ali je to osebno podoživljanje?

MR: Odkrito povedano, na naša besedila naštete skupine niso vplivale. Vplivajo pa dnevne novice, anarhistični revolucionarji, marksistična teorija, osebne stiske navadnih ljudi, psihološke travme vseh nas, ki so v  veliki meri stranski produkt kapitalistično prevzgojene družbe. Sicer ni namen besedil razlagati svet, temveč sprožiti vprašanja v ljudeh.

MWK: Trenutno je na naši obli kar precej skupin z enako ideologijo kot jo imate vi, pa tudi tuje''underground'' založbe se trudijo imeti skupine, ki zvenijo kot vaša. Če vzameva npr. A389 Rec., imaš malo morje skupin, ki imajo bolj ali manj enako ideologijo ter inspiracijo za preigravanje, mogoče je tu pa tam kakšna razlika v stilu. Recimo Young and in the Way, Pick Your Side, Countdown to Oblivion, Full of Hell … Koliko si seznanjen s tujo sceno enakega stila?

MR:Kot sem že na začetku omenil, nismo pripadniki nobenega stila. Igramo svojo glasbo, tako da težko komentiram založbe in bende, ki jih omenjaš.

MWK: Za katero skupino bi lahko rekel, da vam je najbolj pri srcu in se Iamdisease zgledujete po njej (v žanru in besedilih)?

MR: Vsi člani benda poslušamo podobno, vendar tudi različno glasbo. Vsak izmed nas ima svoje priljubljene skupine. Tudi sam poslušam zelo različne skupine, pa naj bodo 40 let stare ali najnovejše, pa naj igrajo black metal, progresivni rock ali OI! Punk. Eden redkih bendov, ki ga vsi poslušamo in smo bili tudi vsi skupaj na koncertu, so Kylesa, vendar to ne pomeni, da se mi zgledujemo po njih. Vsekakor nam je pa všeč, kar počnejo in to vsaj posredno vpliva tudi na našo glasbo.

MWK: Kaj pa trenutno stanje v državi … Zakaj naj bi se po tvojem mnenju ljudje morali zavedati v kakšnem ''sranju'' se trenutno nahajamo?

MR: V tem trenutku ne moremo več govoriti o zavedanju, temveč o občutenju. Kajti kriza se samo stopnjuje in vedno več ljudi jo čuti v vsakdanjem življenju. Precej manjše pa je zavedanje o vzrokih za krizo. Velikokrat ljudje krivijo napačne ljudi. Oblast je pri tem zelo uspešna, saj ji ne zmanjka grešnih kozlov. Za razpad vrednot so krivi homoseksualci, za brezposelnost tujci, za slabe javne finance javni uslužbenci itd. Težko je prebiti to ideološko blokado, ki ne dopušča, da bi se v širši javni diskurz prebila debata o temeljih družbe in njeni radikalni preobrazbi. Namesto tega imamo opravka s »Ciciban« ekonomisti, ki solijo pamet in smetijo po množičnih medijih. Njihov domet dojemanja družbe pa se konča pri srednješolski matematiki.

MWK: Ali to vpliva na sceno v Sloveniji? Kdo ali kaj po tvojem mnenju rešuje slovensko ekstremno sceno? Misliš, da nam v Sloveniji primanjkuje dobrih skupin?  In kdo po tvojem mnenju uničuje naše podzemlje?

MR: Rešujejo jo zagnani posamezniki, ki so pripravljeni za glasbo žrtvovati udobje in minljive užitke. V veliko pomoč je tudi kar dobra mreža mladinskih centrov in klubov, ki nudi možnost pogostega koncertiranja. V Sloveniji je veliko dobrih skupin, zadnje čase pa je posnetih tudi veliko zelo dobrih albumov, kar je pred 20 leti bila prej izjema, kot pravilo. Relativno poceni tehnologija snemanja in distribucija glasbe preko interneta daje večje možnosti neuveljavljenim bendom, tako da rezerve so še velike. Težko je reči, da kaj uničuje, lahko pa rečemo, da prinaša določeno škodo. Zame sta to predvsem dve zadevi. Prvo je pretirano oživljanje davno razpadlih bendov. Nič nimam proti temu, da se fantje srednjih let zopet zberejo in igrajo komade iz svoje mladosti. Več kot pohvalno je tudi, ko izdajo album z novim materialom. Problem pa je, da bendi zaradi svoje mitološke figure, ki jim jo je ustvarila scena, odžirajo koncertni prostor novejšim in mlajšim ter pogosto precej boljšim bendom. To vsekakor ne koristi razvoju same glasbe. Drugi, veliko večji problem pa je Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je napisan za profesionalne glasbenike, velika ovira pa je za vse ostale. Tako za glasbenike kot za organizatorje koncertov. Zakon bi moral omogočati, da svoje delo avtorsko zaščiti le tisti, ki si to želi, ne pa da je tvoje delo avtomatsko zaščiteno in za to zaščito skrbi netransparentno društvo, ki se redi tudi na račun tisočev amaterskih glasbenikov.

MWK: Če sva še malo v Sloveniji, katere skupine si morajo mladi upi slovenskega ekstrema zapomniti in si hitro poslušati?

MR: Muškat Hamburg, The Hoax Program, Trifor60, Carnaval, Ater Era, Nikki Louder in še bi se jih našlo.

MWK: Če bi kot skupina imeli priložnost podpisati s katerokoli založbo, katero bi izbrali?

MR: O tem nisem še razmišljal. Verjetno pa bi kaj hitro zasloveli, če bi podpisali za Southern Lord. Vendar je to vse v sferi znanstvene fantastike. Ne toliko zaradi kvalitete naše glasbe, ampak ker bi težko toliko igrali v živo, kot bi založbe zahtevale.

MWK: Tole bo vse … zadnje besede za propadajočo državo in bralce polne upanja…

MR: Do sedaj so glasbeniki samo peli o življenju, čas je, da ga začnejo tudi spreminjati.

twitter facebook