Meshuggah (izpeljano iz jidiške besede za "nor") so švedski kvintet, ki nam dostavlja moteno glasbo že od leta 1987. Znani so po svojem trademark zvoku, ki ga spacajo iz 8-strunskih kitar, ki so uglašene na Marijanski jarek in zlorabo poliritmike, s čimer so vzpodbudili celotno novo zvrst "djent", oz. kot ji jaz rad pravim: "a bunch of bands that want to be Meshuggah". So ena tistih skupin, katerih glasba ne nastaja ob jammanju, temveč v temačnih kotih njihovih sob ob raznoraznih legalnih in ilegalnih substancah. Letos izdajo svoj sedmi studijski album Koloss, ki bo od datuma izida na voljo v Master of Metal.

Neočitno reklamo na stran, na prikupna vprašanja je odgovarjal kitarist Mårten, ki se je leta 1992 pridružil omenjenemu cover bandu logaritemske funkcije.

Mičo: Vaš nov album bo ugledal luč sveta 23. 3. 2012. Kaj čaka naše nič hudega sluteče ušesa in možgane? Kako pijan moram biti pred prvim poslušanjem albuma?

Mårten Hagström: Zelo pijan. Nov album bo vseboval še več groova, bo bolj subtilen ter organski, kot še nikoli!

M: Kaj vpliva na tvoje ustvarjanje glasbe, če pustimo glasbene skupine ob strani?

MH: Poskušam ostati v kreativnem stanju uma. Igranje mi vedno predstavlja neke vrste abstraktnost. Torej, spravljanje v to mentalno stanje je bolj kot ne večji vir inspiracije kot katerikoli band.

M: Turneje, snemanje, vaje ... te zadeve pogoltnejo ogromne količine časa. Kaj si moral žrtvovati, da si postal glasbenik?

MH: Kaj pa vem. Zagotovo mojo prisebnost. Težko je obdržati prijatelje, ki niso povezani s skupino. In težko je v družinskem življenju, ker sem toliko časa zdoma. Prav tako je veliko hobijev, za katere ne najdem časa. Tako, da če pomislim ... žrtvovati je bilo potrebno veliko.

M: Če bi delali glasbo za film, kakšen bi ta bil? Ali pa če bi naredili glasbo za igro?

MH: Mentalno sfukano psihološko srhljivko. Kot npr. Jakobova lestev groze ali nekaj na to noto. Igra ... hmmm ... pomoje nekaj zelo motenega. Zelo nasilnega. Recimo, da kombinacija med Silent Hill, Killzone 3, Bioshock in Dead Space.

M: Ko smo že pri filmih. Moram reči, da sem se zabaval ob gledanju Meshuggah – The Movie (za neposvečene: Meshuggah - Alive - op. ur.). Kako ste prišli na to idejo? Ali bo nadaljevanje? Človeštvo zahteva nadaljevanje!

MH: Ko nam postane dolgčas na turneji, začne prihajati do pizdarij. Zaenkrat še nimamo nadaljevanja v planu, ampak mogoče bi morali začeti razmišljati o tem.

M: Če bi lahko ustanovil svoj sanjski band, kaj bi igrali in kdo bi bili ostali člani? Mogoče kakšno sodelovanje z Mikeom Pattonom?

MH: Ja, delo s Pattonom bi bilo super. Mogoče tudi Devin Townsend. Squarepusher ... Lahko bi jih naštel kar veliko. Ampak ideja »sanjskega banda« je vedno boljša v teoriji, kot v praksi. Ampak delo z eno osebo na nečem je čisto druga stvar.

M: Tukaj sta naši mački, ki fukata. Mar nista luštkani? (link do slike)

MH: Ljubko. Me veseli, da gledata porniče ob fukanju. Malo me čudi, da ju vzburjajo človeški porniči. Me prav zanima, kaj vidita pri tebi doma, odkar sta sprejela človeško pornografijo kot svojo.

M: Ljudje so vedno imeli težave z definiranjem vaše glasbe, kar je po mojem mnenju dobra stvar. Zdaj so vse uničili, da so tej zvrsti dali »ime« - djent. Kako se počutite ob dejstvu,  da ste izumili celotno novo zvrst? Če lahko sprejmete djent kot zvrst, seveda.

666: Meni je vseeno za zvrsti. Nekaj let nazaj so nam pravili math-metal, sedaj smo djent. Ne vem, kaj definira to, ampak me tudi ne briga. Dejstvo je, da veliko dobrih bandov, ki je skočilo v t. i. »djent« sceno, naših oboževalcev in kadarkoli damo kateri skupini navdih, je to znak, da delamo nekaj prav. Razmišljanja o zvrsteh prepuščam tistim, ki se jim da ubadati s tem. Meni se ne.

M: Se spomnim, ko sem prvič naletel na vašo glasbo. To je bilo takrat, ko ste izdali Catch 33. Ta album je posilil mojo percepcijo glasbe in jo zamenjal z novo. Se je šlo za Destroy-Erase-Improve akcijo :D. Je kakšen album, ki je to naredil tebi?

MH: Jih je bilo kar nekaj. Prva sta bila pomoje Master of Puppets od Metallice in Moving Pictures od Rush. Se mi zdi, da sem bil 13 let star, ko sem slišal Moving Pictures.

M: Nekoč si omenil, da delaš na svojem stoner metal projektu. Ali bi nam lahko povedal več o tem? Enkrat si omenil, da bi to glasbo obdržal samo zase. Ali še kar ostajaš pri tem?

MH: V bistvu ja. Pisanje glasbe za album se bliža k zaključku. Potem pride le še snemanje tega dreka in potem se bom dokončno odločil, ali je to nekaj bolj primerno za mojo retardirano pijanost v samoti ali je vredno izdaje na nek način. Bomo videli.

M: Glede tega intervjuja: link of happiness Na čem je bil Jens?

MH: Na samemu sebi.

M: Kakšne zadnje besede za ta intervju? Če so off-topic, super!

MH: Zapomnite si! Sledeči stavek je resničen. Prejšnji stavek je laž.