recenzije

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

banner
banner

intervju

23. 10. 2012  Intervju: Prihodnost je taka, kot si jo sami ustvarimo 
''Ženemo se za ekonomsko rastjo brez ovir ali meja, kar je nesmiselno, saj živimo na planetu, ki ima omejene resurse.'' (Adam Laszlo, Sophicide)

Letos je gotovo eno največjih presenečenj album Perdition Of The Sublime nemškega dueta Sophicide, ki ga je osnoval in ga še vodi mladi in za svoja leta talentirani Adam Laszlo (foto: Daniel Dornhöfer). Aktualni in družbeno – če že ne kritični, pa vsekakor provokativni – prvenec je pokazal, da je death metal kljub ekstremnejši zvočni formi 21. stoletja (v primerjavi s klasičnimi evropskimi ali ameriškimi bendi 80-tih ali 90-tih) še vedno odličen medij za prenašanje oz. izražanje zelo zanimivih tem.

V intervjuju sem skušal izvedeti marsikaj o ozadju nastanka plošče, sporočilnosti le-te in seveda, kako se lahko mlad ekstremni glasbenik znajde v poplavi ponudbe, ki več kot da privlači, dejansko odbija poslušalca metal glasbe.

Ivan Cepanec: Pozdravljen, Adam. Najprej bi ti rad čestital na ekstremno dobro zvenečem albumu. Kako si ti zadovoljen z rezultatom – je presegel tvoja pričakovanja?

Adam Laszlo: Pozdravljen nazaj! Najprej – hvala! V album sem vložil vse in moram reči, da je dosegel moja pričakovanja in da sem zelo zadovoljen z rezultatom.

IC: Ime ''Sophicide'' – kako je prišlo do njega? Kaj je dejanski pomen imena benda?

AL: Nekaj časa nazaj, ko sem iskal primerno ime za omenjeni projekt, sem hotel nekaj, kar ni v običajni rabi v vsakdanjem govoru, a še vedno ima pomen, tako da se je v glavi rodila beseda ''sophicide''. No, priznati moram, da sem ob guglanju naziva naletel na nekaj zadetkov, a še zmeraj se mi zdi, da gre za neologizem. Pred- in pripona predlagata pomen, torej, bi lahko ime bilo prevedeno v ''umor modrosti'', kar mi je bilo takoj všeč. Zdi se mi kot dober 'statement'.

IC: V promo tekstu, ki se je nahajal ob posnetku albuma, je omenjeno, da se album Perdition Of The Sublime navezuje na – če citiram: ''Intelekt in razsvetljenje se zdita zanemarjena s strani religije ali zaigranih TV-šovov. Čuti se vseprisotna apatija, zdi se, da ljudem ni mar za niti eno stvar, dokler lahko dobijo svoje poceni meso in TV-oddaje.'' A v istem citatu dodajaš: ''(…) čeprav je fokus na religiji, ki je definitivno izstopajoč faktor.'' Ali si lahko malce bolj specifičen pri povezavi med religijo in njeno prezenco kot osrednjo točko omenjene ''vseprisotne apatije''?

AL: Pravzaprav, nisem mislil na to povezavo. Splošna tema albuma je dejansko intelektualno razkrajanje družbe, ki se manifestira v različnih oblikah, ena teh oblik pa je religija. In v večini delov sveta religija še vedno ima velik vpliv na vsakdanjost ljudi, na njihov svetovni pogled, etiko. Gre za arhaični sistem, njegove vsebine so v večini primerov odvečne in zastarele in gotovo vpliva na upočasnjevanje človeškega napredka in zato jo naslavljam kot črno vrano, kot izstopajoč faktor, kot slon v trgovini s porcelanom. A posebej pri mlajših generacijah (in med del le teh štejem samega sebe) se zdi, da se mnogo ljudi sploh ne ozira le na religijo, temveč se dejansko pravzaprav sploh ne ozirajo oz. ne ubadajo z ničimer z izjemo plitkih in nesmiselnih vrednot, katere spodbujajo množični mediji. In to me skrbi. Veliko stvari danes je napačnih, je v kurcu in marsikaj bi se lahko popravilo, če bi ljudje sploh vedeli kaj o tem oz. bili dovolj empatični, da bi jim bilo mar za to.

IC: Je tema albuma predstavljena le v obliki delčkov besedil ali pa so vsa besedila zapisana, strukturirana in čez CD razporejena v skladu s prevladujočim konceptom albuma?

AL: Ne, niso, torej ne gre za konceptualni album v tradicionalnem pomenu, čeprav je vsaka pesem več ali manj povezana s prevladujočo temo albuma. Menim, da je vzrok mnogih bolezni človeštva v ignoranci in nerazumevanju, torej je ta povezava dejansko narava teh stvari.

IC: Glede na to, da prihajaš iz Nemčije, države, za katero se zdi, da je ena izmed redkih, ki bi se lahko rešila iz denarne krize v EU, kakšno je tvoje mnenje o dejanski ekonomski moči države – misliš, da mediji s tem, ko kažejo Nemčijo kot močno, zanesljivo, sposobno (kar se tiče ekonomije), kažejo pravo sliko?

AL: Najprej bi rad poudaril, da nisem doma v teh temah, sem dejansko precej … lahko bi rekli, laik, torej obstajajo mnogo bolj kvalificirani ljudje, ki bi lahko dali bolj ustrezen komentar oz. odgovor na tvoje vprašanje. A moje mnenje je to, da obstajajo esencialni in imanentni problemi glede ekonomije, kot jo mi (s tem mislim na ČLOVEŠTVO) prakticiramo. Ženemo se za ekonomsko rastjo brez ovir ali meja, kar je nesmiselno, saj živimo na planetu, ki ima omejene resurse. Stvari postanejo bolj perfidne, ko pomislimo na načrtovano zastarelost stvari, torej namerno proizvajanje stvari, ki se sčasoma pokvarijo, kar nas žene v to, da moramo kupovati nove stvari. Mislim, ni ti treba biti genij, da bi ugotovil, da je to res neumno, celo neodgovorno. Kolikor vem, je tole hrepenenje po nezdravi rasti rezultat naraščajočega tovora interesov, tako da obstajajo razni ekonomisti (med njimi je recimo v Nemčiji bolj znan Bernd Senf), ki verjamejo, da bi morali opustiti interese, ki jih imamo. Če me vprašaš – in še enkrat poudarjam, da nisem strokovnjak na tem področju –, je samo vprašanje časa, kdaj bo nemški monetarni sistem (skupaj z monetarnimi sistemi ostalih držav) šel k vragu. To se je zgodilo že prej in če citiram Einsteina: ''Problemi današnjega sveta se ne morejo reševati na enak način kot so nastali.''

IC: Teme, ki jih opevaš – kolikšen del besedil prihaja iz realnosti okolja, ki te obkroža (npr. mesta, v katerem živiš)?

AL: No, niso vse teme, ki jih opevam, rezultat delovanja mojega bližnjega okolja. Menim, da je marsikatera od opevanih težav mnogo večja in hujša v kakšnem drugem predelu sveta, kar pa še ne pomeni, da niso le-te relevantne tukaj. Npr., tukaj je – v primerjavi z ZDA – mnogo manj ljudi, ki bi jih lahko imel za kreacioniste, ampak smo še zmeraj predaleč, da bi lahko trdil, da smo sekularizirani, če me vprašaš. V marsikaterem pogledu se Nemčija zdi mnogo bolj ''razsvetljena'' (v primerjavi z drugimi državami), v marsikaterem pogledu pa je ravno obratno, a moj sklep je ta, da bi v obeh slučajih lahko bilo bolje.

IC: Se ti Nemčija zdi še vedno tako kul, če to primerjaš s časom, ko si bil še otrok?

AL: Težko je odgovoriti na takšno vprašanje, ker sem kot otrok očitno imel drugačno percepcijo svoje države. Dejansko nisem sploh prepričan, če se je res toliko spremenila. OK, seveda se je do določene mere, ne vem pa, če se je bistveno spremenila. Obstajajo očitni problemi, s katerimi se soočajo druge države in zdi se, da so hujši. Recimo, naraščanje prepada med revnimi in bogatimi, zjeban fiskalni sistem, lobiranje, ampak te zadeve niso specifične za Nemčijo.

IC: Reciva še kakšno o glasbi. Po mojem mnenju, prvenec Perdition Of The Sublime predstavlja zelo dobro in agresivno mešanico zadnjih dveh albumov zasedbe Decapitated (kar se tiče dinamike), druge Necrophagist plošče (kar se tiče tehničnosti in izvedbe) in tudi zgodnjega skandinavskega death metala v stilu Dismember, Edge Of Sanity ipd. (vseprisotna morbidnost melodičnih delov) ter občasnih modernih značilnosti (močni rifi in dinamika). Se strinjaš? Ali pa si vplive našel drugje?

AL: Mislim, da si vse zadel, haha. Dodal bi le še Opeth, čeprav je na seznamu še mnogo drugih zadev, ki so bolj subtilne ali pa celo podzavestno vključene. Ampak, strinjam se s teboj in primerjava Sophicide z omenjenimi velikani žanrov se mi zdi zelo prijazna.

IC: Kako si se izognil temu, da bi Perdition Of The Sublime zvenel kot zgolj še eden speed blasting gruvi album?

AL: Nisem prepričan, kako. Priznati moram, da se nisem zavestno trudil, da ne bi napisal generičnih pesmi ali bil partikularno inovativen, preprosto pisal sem pesmi, s katerimi bi bil zadovoljen. Upošteval sem torej lasten okus in očitno je le-ta skupen tudi drugim ljudem, kar me resnično veseli.

IC: So bobni programirani? Če so, kako to, da si se odločil za tako surov in brutalen zvok glede na to, da mnogi danes uporabljajo (izrabljajo) Pro Tools, s čimer dosežejo popolnoma izumetničen zvok, toliko kompjutersko zveneč, da je joj …?

AL: So in moram priznati, da mi je iskanje tistega res ustreznega zvoka vzelo kar veliko časa. Uporabil sem surove, ne-editirane semple, kar pomeni, da sem pri miksanju počel podobno, kot če bi snemal prave bobne v studiu. Pri tem ni nobene skrivnosti – pač, prebral sem veliko ''tutorialov'' in preizkusil veliko vzorcev z namenom dobiti prepričljiv zvok bobna.

IC: Sophicide je duet. Sklepam, da v letu 2012, ko je vsa potrebna tehnologija na voljo, ni neki posebni izziv ustvarjati glasbo, a vseeno – kako to, da sta album posnela v duetu? Zakaj nisi iskal drugih (človeških) glasbenikov)? Katere so prednosti, katere so slabosti dueta?

AL: Dejansko sem album posnel sam. Sebastian se je bendu pridružil po tem. V času snemanja dejansko nisem imel potrebe po vpeljevanju novih članov. Pa ne zato, ker ne bi hotel drugih ljudi, ampak preprosto zato, ker je tako vse potekalo lažje. Kolikor imam izkušenj, lahko povem, da je iskanje dobrih in zapriseženih glasbenikov zelo težko – vsaj tam, kjer živim. Če ima bend več članov, lahko pride do določenih težav. Mislim, poglej katerikoli drugi tech death band pa boš videl, da je pretok članov res konstantno visok. Ljudje pridejo, odidejo, treba je najti zamenjavo … Seveda je polna postava nujna, če hočemo nastopati  v živo, torej se temu na dolgi rok ne morem izogniti. OK, vem da je to zvenelo negativno, torej hočem poudariti, da rad igram z drugimi glasbeniki, le urejanje vsega tega vzame nekaj več živcev.

IC: Kakšno je tvoje mnenje o današnji metal sceni?

AL: Če pošteno povem, mi je všeč. Ogromno je novih bendov, ki prihajajo od ne vem vse kje. Seveda, vsi ne ustrezajo mojemu okusu, menim tudi, da je veliko povprečnih bendov, ampak obstaja tudi veliko zelo dobrih bendov. Rad imam veliko ponudbo, pa čeprav mi vse ni všeč.

IC: Bo Sophicide ostal zgolj studijski projekt ali pa bosta s Sebastianom iskala manjkajoče kadre in kasneje nastopala tudi v živo?

AL: Ne iščemo le ''session'' glasbenikov, ampak ljudi, ki bi bili pripravljeni igrati ''full time''. Načrt je tak, da bomo, takoj ko zapolnimo vrste, šli na odre.

IC: Kakšna je prihodnost Sophicide? Ali pa človeštva nasploh?

AL: Tega ne znam odgovoriti, a verjamem, da se bo marsikaj spremenilo v svetu, seveda, če bomo sami to hoteli. Menim, da bodo ljudje končno ugotovili, da je marsikaj narobe in da jim bo tega dovolj. Kar se pa tiče Sophicide, menim, da se bomo še naprej pritoževali glede bolezni družbe, dokler se kaj ne spremeni, haha.

IC: Adam, hvala ti za tvoj čas. Bi še kaj dodal za bralce Profanity zina?

AL: Hvala tebi! Običajno to priložnost izkoristim za citiranje Charlesa Chaplina: '' Naj se vsi borimo za novi svet, za prijeten svet, ki bo dal ljudem priložnost za delo, ki bo dal ljudem bodočnost in varnost.''

twitter facebook