recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

intervju

14. 8. 2013  Intervju: Hladna in učinkovita reanimacija 
''Plate nismo posneli zaradi tega, da bi imeli izgovor, da še nastopamo v živo.'' (Jeff Walker, Carcass)

Medtem ko je večina sveta zrla proti Angliji v pričakovanju katerekoli novice v zvezi z novim kraljevim potomcem, je večina metalskega življa iz vseh smeri Zemlje gledala proti Angliji, ker nismo mogli verjeti, da bo po 17 letih med nas treščila nova plošča angleške death metal zasedbe Carcass.

Carcass so eni prvih ekstremnih bendov na svetu. S svojimi ploščami so postavili mejnike v svetu metal glasbe, vsaka je postala svojevrsten manifest določenega podžanra ekstremne glasbe … mah, kurac – postavila je temelje jebenim podžanrom. Prva slikanica goregrinda se je manifestirala v albumih Reek Of Putrefaction ter Symphonies Of Sickness. Tehnično melodični death metal sta utrdili plošči Necroticism: Descanting The Insalubrious ter Heartwork, death'n'roll pa je (dobro, tu je res prvi svojo sled pustil odlični Wolverine Blues od Entombed!) do potankosti izbrusila Swansong.

Po razpadu benda konec devetdesetih je basist/vokalist Jeff Walker ostal aktiven z bendom Black Star, kasneje pa z Brujerio (kjer igra še danes in s katero smo ga v Sloveniji lahko videli dvakrat), vmes tudi s country projektom (!) Jeff Walker Und Die Fluffers, gostoval pa je tudi marsikje (recimo, pri Aborted). Kitarist/vokalist Bill Steer je razočaran z metal sceno usmeril svoj fokus v zasedbo Firebird, ki je tudi nekaj let nazaj obiskala murskosoboški MIKK, drugi kitarist, Michael Amott se je zelo proslavil z Arch Enemy, bobnar Ken Owen pa je utrpel poškodbe ob močni možganski kapi. Danes okreva, a bobnal v Carcass verjetno ne bo nikoli več (obsežen intervju z njim ponuja kompilacija, ki jo je izdala založba Earache, Choice Cuts).

Ko smo jih leta 2008 videli na Metalcampu, nismo mogli verjeti, kako močno, suvereno in jebeno sveže deluje zasedba, ki jo je bobnarsko krepil Arch Enemy tolkalec, Daniel Erlandsson (brat Adriana Erlandssona iz At The Gates, Paradise Lost, C. O. F. itd.). A okrog leta 2010 je Mike Amott rekel, da se hoče osredotočili na Arch Enemy, isto je izrazil Erlandsson. Bill in Jeff pa sta ponovno začutila plamen kreativnosti in začela delati na materialu, ki bo v slabem mesecu prek založbe Nuclear Blast (pri nas bo direktno distribuiran prek Master Of Metal, ki že pobira prednaročila!) izšel v obliki albuma Surgical Steel. Vmes so seveda opravili še nekaj turnej in festivalskih nastopov, a fokus je ostal na prihajajočem albumu.

O albumu, bendu in drugih stvareh sem se imel priložnost pogovarjati s frontmenom, basistom/vokalistom Jeffom Walkerjem, katerega cinični humor in brutalna iskrenost navdušujeta toliko kot strašita.

Intervju je omogočila Ana Lipec iz Master Of Metal, kateri se iskreno zahvaljujem!

Foto: Interia.pl

Ivan Cepanec: Jeff, pozdravljen. Kako si?

Jeff Walker: Dobro sem, pravkar sem se zbudil, haha.

IC: Po tem, ko ste Carcass pripeljali nazaj na odre, odigrali nekaj turnej – kdaj ste vedeli, da hočete posneti nov album in kdo je bil pobudnik?

JW: Hm, na to vprašanje težko odgovorim. Ker … ko smo se ponovno dobili skupaj, sva z Billom takoj pričela delati na novem materialu, ampak nikoli se nismo odločili posneti nov album. Mogoče bi lahko rekli recimo zgodaj leta 2009 oz. nekje do leta 2011. Nov album smo začeli ustvarjati septembra 2011, torej je do konca dotičnega leta bilo razvidno, da je material močan, zato smo se odločili napisati cel album. Menim pa, da je pobudnik bil Bill.

IC: Misliš, da je del te odločitve pogojen tudi z odličnim odzivom, ki so ga prikazali oboževalci na evropskih in ameriških tleh?

JW: Da in ne. Kot veš, smo izvedli reunion tour in to se je izvedlo prav do zadnjega atoma. Po tem govorimo o drugačnem bendu, ker ni več Mikea Amotta oz. Daniela Erlandssona. Tudi, če bi posneli album in potem nikoli več igrali v živo, bi to bilo čisto v redu. Ker je tukaj pomemben album kot tak. To je bilo nekaj, kar smo morali dati iz sistema. Veš, nismo posneli plate zaradi tega, da bi imeli izgovor, da še nastopamo v živo. Zadnjih par let smo se fokusirali zgolj na album, na pisanje materiala, na ustvarjanje in na izdajo albuma. Dejansko je igranje v živo sekundarna stvar, če primerjaš z izdajo albuma in v katerem ljudje uživajo.

IC: Ko ste ustvarjali album, ste imeli v mislih ustvariti nekaj popolnoma drugačnega, samostojnega (če primerjate s petimi albumi prve Carcass inkarnacije), ali ste hoteli ustvariti album, ki bi se oziral oz. bolje rečeno – ki bi se nagibal k preteklosti?

JW: Hoteli smo v bistvu igrati kot znamo in napisati najboljši Carcass album, kar smo ga zmožni. To bi moral storiti vsak glasbenik, ko ustvarja ploščo – moral bi preseči prejšnje albume. Dejansko tekmuješ s samim seboj. Imeli smo na tone riffov in ustvarili smo glasbo. Veš, nismo se kar tako usedli in analizirali, kaj počnemo. Delaš riffe, pišeš glasbo in pač je rezultat tak kot je. Dejansko ni bilo nobenih drugih namer. In ko danes pogledam na novo plato, brez skrbi lahko rečem, da stoji trdno, enakopravno in suvereno ob ostalih 5 albumih. In hkrati ne zveni kot prejšnji albumih, kar je v tem pomenu velik uspeh.

IC: Ali lahko obrazložiš naslov Surgical Steel?

JW: Kaj pa je tukaj za razlagati? Menim, da je tvoja angleščina dovolj dobra, da lahko sam ugotoviš, kaj pomeni, haha. Lahko bi bil hommage albumu British Steel zasedbe Judas Priest. Je pa totalno Carcass in ker so ljudje Carcass vedno označevali kot ''medicinski bend'', je naslov Surgical Steel čisto logičen. V bistvu je kirurško jeklo precej hladno, klinično, kar bi tudi lahko opisovalo glasbo na plati.

IC: Kar se tiče naslovnice (klik) – nekje sem prebral, da gre za staro fotografijo, ki ste jo že skušali uporabiti v preteklosti?

JW: Ne, gre za novo fotografijo simbola, ki smo ga uporabljali. Ta dizajn, v krog razporejen kirurški instrumentarij, smo prvič uporabili na albumu Necroticism, zdaj pa smo ga le ''updatali''.

IC: Si tvorec besedil v bendu. Lahko poveš, o čem poješ na novem albumu?

JW: Hm, raje ne. Hočem, da ljudje kupijo album, sami preberejo besedila in uživajo v njih. Veš, tukaj ni nobene agende. Očitno besedila imajo pomen in globino … očitno … bi raje, da bi ti že imel album in bi me spraševal vse žive detajle, a zdaj, pred izidom albuma, v tej točki ne bi rad ljudem  vsadil neke ideje, misli in koncepte.

IC: OK, ni panike.

JW: Ljudje bi morali sami uživati v branju na ravni, kot se njim zdi primerna. Besedila so … no, definitivno sem se vrnil h koreninam benda, bolj so podobna tistim, ki se nahajajo na albumih Symphonies Of Sickness ter Necroticism, ne pa tistim, ki se nahajajo na albumih Heartwork in Swansong. Dejansko so na omenjenih albumih besedila bila preveč resna. Tale besedila še vedno ponujajo resne besede, veliko brutalnosti, a vsebujejo tudi precejšnjo mero humorja. Zdi se mi, da je prav to primanjkovalo bendu tam okrog leta 1996.

IC: Lahko potem predstaviš dva nova člana? Bobnar Dan Wilding je, OK, znan slovenski publiki, saj nas je že obiskal z Aborted in Trigger The Bloodshed, za novega kitarista pa mislim, da ni še nihče slišal.

JW: Dobro, ker gre za razmeroma neznanega tipa, ki do zdaj ni igral v nekih znanih bendih. Imenuje se Dan Wild … eh, hahahaha, imenuje se Ben Ash. Poznamo ga od nekdaj. Je res dober kitarist. In hoteli smo bend, ki je osvobojen rockstar bullshita. Dan Wilding pa je igral tudi s Heaven Shall Burn. Je res potrjen glasbenik, Ben pa je malce bolj ''zelen'', kot bi se tukaj izrazili. Dejansko zdaj prvič igra pred velikimi množicami, a drži se zelo dobro, igra prav tako zelo dobro in zelo dobro paše v Carcass.

IC: Super! No, Carcass ste že od začetka veliko potovali po svetu, nič drugače ni danes. Zato me zanima, kako se ti zdi biti turnejsko aktiven danes napram turnejskim dejavnostim v prvi inkarnaciji benda?

JW: Hm, najprej bi poudaril, da je publika danes precej bolj številna. Ko smo začeli, ni bilo festivalov, prav tako jih ni bilo v devetdesetih, z izjemo Dynamo festivala v Eindhovnu na Nizozemskem. Danes pa ne moreš niti vstati iz postelje, ne da bi se ''udaril'' v festival, hehe. Na trenutke je že neverjetno. Mislim, v Evropi je danes toliko festivalov … V devetdesetih še nismo bili v Južni Ameriki – danes pa je noro igrati tam. Ljudi je ogromno, zelo so strastni, noro je! Mislim, da je metal večji danes. Danes lahko igraš v placih, ki si jih v devetdesetih nisi niti mogel predstavljati, recimo v Indiji, v Indoneziji, državah jugovzhodnega Pacifika itd. Heavy metal je res zrasel!

IC: Kakšno pa je tvoje mnenje o današnji metal sceni?

JW: Če sem iskren, si nisem ustvaril nekega mnenja o trenutni sceni. To ne pomeni, da me le-ta ne zanima, a vseeno si nisem ustvaril nekega mnenja, če me razumeš. S Carcass živim v mehurčku – pač počnemo, kar počnemo in to je to! Na nas te druge stvari pač nimajo vpliva.

IC: Carcass je tvoj glavni fokus – kaj se bo zdaj dogajalo z Brujerio?

JW: Dokler se bo dalo uskladiti urnike, bom vedno igral v Brujeriji. Res, vedno bom igral v tem bendu. Dokler se bo dalo, se bomo vsi ukvarjali tudi z drugimi projekti, res pa je, da je Carcass – kot si sam rekel – prioriteta.

IC: Planirate kak spot?

JW: Ja, a še vedno se moram pogovoriti z režiserjem, tako da računam, da bo spot nared naslednji mesec.

IC: S čim pa se ukvarjaš, kadar ne igraš z bendom?

JW: Intervjuji, haha.

IC: Znan si tudi kot človek, ki precej dobro opazuje, kaj se dogaja okoli. Kakšna je tvoja percepcija življenja v Angliji danes?

JW: Hm … za delavce je vse težje. Recesija je, ljudje nimajo veliko denarja. Mislim, saj ni nič drugače kot drugod v Evropi. OK, ne vem, kako je v Sloveniji, ampak drugje po Evropi  se ljudje trudijo preživeti.

IC: Nič kaj drugače ni tukaj.

JW: OK. No, Grčija, Italija … kot veš, mnoga gospodarstva so zjebana. Ljudje so pod pritiskom, finančno so precej potolčeni, zlomljeni.

IC: Je v takem času, v takem gospodarskem okolju in ob dejstvu, da si že presegel 40. leto življenja, težje kombinirati bendovsko in osebno, vsakdanje življenje?

JW: Niti ne, dejansko je precej lahko. Carcass živimo v pravljičnem svetu – povabijo nas na špil, mi pridemo, odigramo, dobimo plačo in to je to! Na srečo lahko pobegnemo pred vsem sranjem.

IC: Prva inkarnacija benda je bila pod založbo Earache, zdaj ste pri Nuclear Blastu. Kako je prišlo do sodelovanja z nemško založbo?

JW: Poleg NB smo se pogovarjali še z nekaterimi založbami, a oni so ponudili najboljše pogoje, pokazali velik entuziazem. Odnos med bendom in založbo je zelo dober. Seveda se takšni odnosi sčasoma lahko spremenijo, hehe … včasih je pač težko, ker se interesi založbe včasih ne pokrivajo z interesi benda (in obratno).  Tudi Nuclear Blast ima včasih svoje ideje in čeprav jim jaz skušam vsiliti svoje, pride do kakšnih konfliktov, a za zdaj nič hujšega.

IC: Kaj pa si misliš o založbi Earache, ki trenutno na veliko re-izdaja vaš material v obliki LP-jk, box setov ipd.? Je to OK ali pač ne? (Bolt Thrower so recimo spodbujali fene, naj re-releasov sploh ne kupujejo od omenjene založbe! – op. I. C.)

JW: Kaj pa vem. Mislim, da je to odvisno od vsakega poslušalca posebej. Če ljudje pač kupujejo te stvari, mislim, da preprosto gre za zadovoljitev povpraševanja, mar ne. V Angliji temu rečemo ''scraping the bottom of the barell''. Realnost je taka, da lahko trdim, da Carcass, Napalm Death, Morbid Angel … vsi, ki smo zapustili Earache, dejansko omogočamo, da ta založba obstaja, saj le-ta dobi priliv z re-izdajo našega starega materiala.

IC: Zdiš se mi kot človek z močnim smislom za humor in seveda, marsikdo Anglijo asociira s kvalitetnim humorjem. Kdo je po tvojem mnenju najboljši angleški humorist in kdo najslabši?

JW: Uh, veš, šele zbudil sem se, haha, ti pa me sprašuješ ta globoka, filozofska vprašanja. Hm, dejansko nisem nek oboževalec moderne komedije. Sem otrok 70-ih let prejšnjega stoletja … sem bolj za klasike a la Monty Python, za Johna Cleesea. No, prejšnji teden sem šel gledat neke komike in … no, nekateri so bili OK, drugi so … No, komedija je kot glasba – vse deluje ciklično, se vrača in prevrača. Res se mi zdi sramotno, da je komedija danes tako klišejska. No, dejansko ti pa ne morem odgovoriti, kdo se mi danes zdi najboljši in kdo ne. Preprosto se ne osredotočam toliko na komedijo, humor ipd.

IC: OK, še ena, upam da ne preveč filozofska. Kot vegetarijanec (vegan?), kakšno je tvoje mnenje o gensko spremenjenih organizmih, s katerimi naj bi prenehali svetovno lakoto in ki so danes v večini primerov osredotočeni predvsem na zelenjavno področje? Kaj si misliš o podjetjih tipa Monsanto itd.? Te kaj skrbi prihodnost sveta?

JW: Hm, dejansko mi ni mar, ker bom itak mrtev slej ko prej. Nimam otrok, tako da se ne sekiram glede tega. Očitno je, da znanost lahko prinese kakšne dobre stvari, hkrati pa lahko ustvari neke preprosto zmešane zadeve. Kar se tiče ideje, da bi nahranili lačne s hrano, ki je umetno ustvarjena in iz katere lahko naredimo recimo burger, kot so to storili v Londonu kak teden nazaj … vse je to sranje! Dejansko na svetu je dovolj hrane, s katero bi lahko nahranili lačne, a je napačno razporejena, narobe se distribuira. Vsak izmed nas vrže veliko hrane stran … Če bi recimo prerazporedili vso hrano,  s katero recimo hranijo živino v severni Ameriki, bi lahko brez težav nahranili ves planet.

IC: Jeseni greste na evropsko turnejo kot predskupina Amon Amarth. V sklopu te turneje nas žal ne boste obiskali. Kdaj pa lahko pričakujemo, da se boste Carcass vrnili tudi k nam?

JW: Vem, da imate Metaldays festival. Prepričan sem, da se lahko kaj govorimo, saj se poznam z organizatorji. Dejansko pa ti ne morem zdaj potrditi, kje in kdaj bomo igrali. Velja pa dejansko tudi to, da bomo igrali, kamorkoli nas povabijo. In dokler nas hočete videti v Sloveniji, sem prepričan, da nas bo pot pripeljala tudi k vam.

Album Surgical Steel izide 13. septembra pri založbi Nuclear Blast, single Captive Bolt Pistol pa je izšel 9. avgusta. Album že zdaj lahko prednaročite direkt prek trgovine Master Of Metal.

twitter facebook