recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

intervju

26. 1. 2014  Intervju: Čas prebujenja 
''Mislim, da je edina stvar, ki povzroča probleme, vlada.'' (Jon Schaffer, Iced Earth)

Ameriška power metal zasedba Iced Earth pod vodstvom kitarista/liricista/kompozitorja Jona Schafferja aktivno navdušuje množice že od konca osemdesetih let. Z vsako ploščo so na svoj način postali del duše poslušalcev, ki se k obsežnemu katalogu zasedbe vračajo bodisi zaradi močnih riffov ali pa še močnejših besedil, s katerimi se resnično poistovetiš, kadar je pravi trenutek.

Ne glede na to, ali – odkrito ali skrivaj – opisujejo zgodovinske dogodke, antične mite, obnavljajo književne klasike, pišejo svojo znanstveno fantastično zgodbo ali preprosto na orwellovski način predstavljajo družbo, v kateri se nahajamo, Iced Earth uspešno združujejo bistvo heavy metal glasbe.

So neodvisni, jasni, se ne bojijo izzivov in zlobnih jezikov in odkrivajo svojo pot, ki je na voljo tudi drugim, če jim kdo želi slediti.

Ljubljano so Iced Earth obiskali v petek, 24. 1. 2014, kjer so v Kinu Šiška predstavljali najnovejši izdelek, Plagues Of Babylon. Pogovor z Jonom Schafferjem je bil vsekakor priložnost, ki je nismo mogli izpustiti (hvala, Simona!).

Foto: Tina Ahačič

Ivan Cepanec: Pozdravljen, Jon. Kako si?

Jon Schaffer: V redu.

IC: Ni minilo niti pol leta, kar smo vas videli nazadnje pri nas, zdaj ste pa že spet na poti – tokrat tudi z novim albumom, Plagues Of Babylon, ki je – vsaj zdi se tako! – prišel res hitro po izidu albuma Dystopia. Kakšni dve leti po izidu …

JS: No, dejansko je minilo malce več kot dve leti.

IC: No, kako čas leti, hehe.

JS: Oktobra 2011 je izšel tale album, Plagues Of Babylon pa glihkar, torej …

IC: OK. Stu Block, vaš trenutni pevec, se je v zadnjih letih res potrdil kot integralni del zasedbe Iced Earth, zdaj je tu še novi bobnar Jon Dette in seveda novi album. Kako se počuti zasedba v novem letu 2014?

JS: Občutek je res dober. Jon je prišel v Iced Earth sredi turneje z Volbeat (torej, jeseni lani – op. I. C.) in res je dober. Očitno je, da vse, kar smo preživeli s Stujem, Lukeom in Troyem, utrdilo našo povezanost. Troy je itak v bendu že precej dolgo in Stu … zdi se kot bi bil v bendu že od nekdaj. Torej v bendu vlada res dobra kemija, celoten ''flow'' je res dober, drug drugega znamo nasmejati in ko ni vse najbolj v redu, smo drug drugemu vedno na voljo in si stojimo ob strani. Super je!

IC: Je težko ohranjati ne zgolj integriteto, ampak celotno vizijo Iced Earth – zamenjali ste nešteto članov, šli čez sito in rešeto, kot pravijo, ste aktivni v času težkih ekonomskih ipd. razmer?

JS: Ne, ker to je bistvo tega, da imaš vizijo. Hehe, če imaš vizijo, potem vse našteto ne predstavlja velikih težav. Po drugi strani, če je nimaš …

IC: Plagues Of Babylon – če ga album primerjaš s prejšnjim, torej z Dystopia – bi rekel, da je Plagues bolj ali manj optimističen kot njegov predhodnik?

JS: Hm … na kakšen način, misliš?

IC: Recimo, besedilno gledano.

JS: No, polovica plate je horror zgodba, v kateri se najdejo vzporednice z resničnim svetom, ampak … v bistvu ne morem reči ali je bolj ali manj optimistična. Na album ne gledam tako.

IC: Kakšna pa je potem tvoja percepcija današnjega sveta? Ker zdi se, da v Iced Earth istočasno opravljaš vlogo nekakšnega zgodovinarja ali mogoče arhivarja, pripovedovalca, priče časov, v katerih si živel ali živiš skozi tisto, kar te zanima in seveda se mi zdi, da lahko trdimo, da Iced Earth albumi vedno reflektirajo stanje družbe, v kateri izidejo in obstajajo. Zdaj, ko si starejši, bolj izkušen, bolj moder …  se ti zdi, da je svet boljši ali slabši?

JS: Ne, hehe, mislim, da je slabši. Celo par let nazaj, ko je moj um bil osredotočen in izražen skozi album Dystopia … od takrat se mi zdi, da gre svetu samo še slabše. Ne vidim nobenega izboljšanja, napredka – prav nasprotno. Mislim, na grass & roots ravni je vse več ljudi, ki postajajo budni in pozorni na zločine, na kriminal, ki jih izvajajo naše vlade, ampak … Nasploh pa mislim, da so stvari slabše – več je revščine, več vojn, več … dolga, tako da je pač slabo.

IC: A se ti zdi, da v svetu, kjer države vodijo močni vojaški in policijski aparati, kjer je politični esteblišment premeten in pripravljen na vse – se ti zdi, da je moč premagati takšne sile? Mislim, zgodovina je – vsaj, če pogledam ZDA – že dokazala, da je možno, če se spomnimo vojne za neodvisnost okrog leta 1776, ampak danes – se ti zdi, da se lahko kaj takega uresniči danes? Ljudje so izolirani drug od drugega, živijo in dihajo v virtualnih svetovih …

JS: To je eno od njihovih orožij, mar ne? Hm, mislim, da je možno, da bi se kaj takega zgodilo, ampak težava je v tem, da ljudje imajo ravno pravšnjo količino bogastva, da lahko trdijo, da so živijo v udobju in to je … verjetno … eno najmočnejših orožij, ki ga ''funny money currency'', zvezne rezerve ipd. izvajajo nad Američani (in tudi drugod po svetu, kjer se godi enaka prevara). Mislim, ko lahko tiskajo denar in pri življenju držijo to ponavljajoče se stanje dolga in s tem prepričujejo ljudi, da je vse OK, potem je … potem so zaščiteni pred uporom, če me razumeš. A slej ko prej bo ta denarna prevara šla po gobe. Med ''sedaj'' in trenutkom, ko se bo to zgodilo, kar se lahko uresniči kmalu, čez par let, čez desetletja ali pa še dlje … bo gotovo prišlo do nekih dogodkov, verjetno izven ZDA, ki bodo povzročili kolaps tega, kar nas obdaja. In takrat menim, da bo moč videti – če se bo javnost izobraževala –, takrat bo mogoče videti nekakšno obnovo proti svobodi. Če pa se to ne bo zgodilo, bomo priča še močnejšim oblikam avtoritarnosti in vladanja. Kar se tiče vstaje proti recimo naši vojski … mislim, da je … no, dejstvo je, da se že mnogo ljudi v vojski zaveda, kaj se dogaja, tako da upam, da nikoli ne bo prišlo do tega, upora proti vojski. Ker bo to res grdo, surovo … Mislim, obstajajo dobri in slabi policaji in tako je tudi z vojsko. Potem imaš ljudi, ki so že ''budni'' in bodo stopili skupaj s prebivalstvom ZDA in seveda imaš ljudi, ki bodo sistem skušali ohraniti tak, kot je. Težko bo, ker to ne bo taka vojna kot je bila recimo ameriška državljanska vojna, kjer so se spopadle regije v državi, ki so se ločile po eni liniji in potem v zavezništvih stopile skupaj. Ne, to bo boj tipa soseska na sosesko. In zaradi tega bo težko vedeti, za kaj se boriš, proti komu se boriš. Dejansko sovražim sploh pomisliti na kaj takega. Prava borba je borba v informacijah – ljudje … če se bodo izobraževali in se potrudili izvedeti, kaj se v resnici dogaja, bodo tudi lažje rekli ''Ne, ne bom se več pustil podrejati!'' In če se to uresniči, potem verjetno sploh ni treba priti do bojev z orožjem. Jasno pa je, da hočejo orožje Američanov, ljudstva, skušajo ga dobiti in če ga poberejo, bomo imeli resnične težave. Če bosta vlada in policija tisti, ki bosta imeli orožje, bo to – kar je že dokazala zgodovina – zelo slabo.

IC: Dejansko sem te spraševal te stvari z namenom, ne da bi Iced Earth skušal prikazati kot politično angažiran bend ali pa tebe kot politično angažiranega posameznika, temveč bolj zato, ker sem hotel videti še tvojo plat – ker je recimo mnogo kritikov skušalo prikazati Iced Earth kot politični bend, še posebej po izidu albuma The Glorious Burden. Vem, da je evropski metal tisk imel kar nekaj opazk na račun spota When The Eagle Cries. Je težko ločiti Jona Schafferja, osebo z lastnimi političnimi nazori in mnenji, od Jona Schafferja, vodje zasedbe Iced Earth?

JS: Zadeva je taka – The Glorious Burden ni politični album, le mediji so ga prikazali kot takega. Iskreno, mislim, da je veliko zapisanega bilo ali neresničnega ali pa izvzetega iz konteksta, editiranega ipd. Mislim, če z nekom naredim 45 minut dolg intervju in ga potem novinar editira v eno stran dolg prispevek, je precej jebeno lahko spreminjati smer pogovora. In seveda je še lažje igrati na kontroverznost, kar je tisto, kar takim ljudem pomaga prodajati časopise – to je igra, ki se vselej izvaja in menim, da če oseba je pozorna, ve, kdo sem in katera so moja stališča. Mislim, da … če si proti človekovim pravicam in proti človekovi svobodi in miru in napredku ter blagostanju nasploh, je s teboj itak nekaj precej jebeno narobe, hehe. Mislim, da je tole nek ''mindfuck'' vpliv, pod katerega so padli mnogi ljudje, pranje možganov s strani vlad in isto je v ZDA – v Evropi, ZDA in drugod ljudje res naivno zaupajo svojim vladam in dokler bodo vlade vodili kriminalci, bankirji, gangsterji, ki ljudi ropajo nonstop in povzročajo vojno, revščino in … to pač počnejo. Žal so vsi pač tudi prepričani, da to potrebujemo, hehe.

IC: In to je verjetno tudi razlog, da si spočel projekt Sons Of Liberty?

JS: (se zamisli) Ja. Ampak to je bilo zato, da bi razkril in … da bi napisal soundtrack za tisto, kar mislim, da je revolucija, nova revolucija. S tem sem hotel pri ljudeh doseči – z glasbo in potem tudi besedili, da bi pomislili na neke stvari, da bi jih napotil k informacijam, da bi jim pokazal, kje in kako se lahko sami izobrazijo glede teh tem. In upal sem, da lahko – gledano iz mnogo večje perspektive – kakorkoli pomagam.

IC: Vem, da je homepage zasedbe Sons Of Liberty (klik) prava zakladnica informacij, dokumentarcev, video intervjujev, člankov. Kakšen pa je bil odziv Iced Earth fanov in metal fanov nasploh?

JS: Mislim, da je bil precej dober. Bilo je seveda mešano – veliko ljudi ni ugotovilo, za kaj gre, veliko ljudi se sploh ni potrudilo poslušati zadeve oz. se poglobiti vanjo. Kar je normalno in kar sem pričakoval. Pričakoval pa sem tudi, da se nekateri bodo, tako da … Glasbeno je bilo močno. No, bilo tudi hecno – na primer, nemški Rock Hard Magazine, s katerim imam dolgo zgodovino, je bil res nervozen glede Sons Of Liberty. Niso vedeli, kako bi sprejeli zadevo, kako bi se spopadli z njo. Tri leta kasneje pa je izšla plošča Dystopia in intervju je bil osredotočen samo na SOL. Pa še dali so me na naslovnico, na 7 straneh intervjuja vključili veliko citatov Woodrowa Wilsona, Rockeffelerjev … Včasih je pač treba zaploditi idejo in pričakovati veliko kritik in reakcijo od ljudi, ki nimajo jebeno pojma in avtomatsko reagirajo ''Ni šans!'', '' Nor je!'' ipd.  Ampak ideja je prebujena in mogoče čez nekaj časa ti ljudje vidijo nekaj na TV-ju, preberejo v časopisu, kar povzroči, da ideja kot taka vzklije – potem je na dolgi rok stvar kot SOL pravzaprav pomoč v enem takem procesu.

IC: Torej s tem tudi skušaš pokazati ljudem, da ne pridigaš? Marsikateri bend, ki je močno kritičen do politike, družbe itd., je s strani poslušalcev označen kot pridigarski, da vsiljuje svoja mnenja poslušalcem.

JS: Tako je. SOL je skupek informacij, ki izhajajo iz in se povezujejo z zgodovino. Veliko bendov, ki so označeni kot ''aktivistični'', so dejansko precej ''government kind of guys'' in zdi se, da se vrtijo samo okrog idealne predstave, da vlada poskrbi za vse ljudi, zdi se, da ne vidijo, da je ta idealizem sranje, ker nikoli ne deluje. Vedno ga pokvarijo in prevzamejo ljudje, ki jim vlada denar. In ti ljudje uporabijo vlado kot sredstvo, s katerim uveljavljajo svojo agendo. Nikoli se žal ne bo uresničila ideja o miru, ljubezni in sreči, ker tega nočejo. Mislim, lahko bi prišlo do tega, če bi se ljudje razvili do te mere, da bi ugotovili, da vlad ne potrebujejo in bi imeli anarhijo, ki je na koncu koncev totalna svoboda – pa čeprav pojem anarhije označujejo kot kaos, norijo ipd. Mislim, da ne bi bilo tako. Mislim, da je edina stvar, ki povzroča probleme, vlada. In to je moje mnenje, ki ga nikomur ne vsiljujem. Glede na vse, kar sem preučil, lahko brez težav rečem, da vladam ne zaupam. Sploh!

IC: Kar se tiče Iced Earth – kakšna je možnost, da si dobil pevca, kot je Stu Block, ki se mi zdi, da uteleša – vokalno! – hkrati Barlowa kot Ripperja?

JS: Nisem prepričan, če to drži. Mislim, da gre le za to, da najdeš ustreznega tipa, ga vodiš, produciraš in … pač ne gledam tako. Na tak način gledajo ljudje, ki so seveda zunaj in vidijo stvari pač drugačne, kot dejansko so. Stu je odličen, ker je pripravljen sprobati marsikaj, tako kot je Matt Barlow pred njim, tako kot je Tim Ripper Owens bil pripravljen. Delal sem z neverjetnimi pevci in če znaš komunicirati z njimi in če veš, kako jih poriniti v pravo smer, jih trenirati, producirati … potem lahko dobiš najboljše iz njih.

IC: Si edini originalni član benda in hkrati njegov vodja, kompozitor, tekstopisec itd. Kaj ti je v celotni Iced Earth karieri predstavljajo največji izziv?

JS: Le preživeti v obdobju prvih štirih oziroma petih albumov. Pogodba je bila jebeno brutalna, dejansko je šlo za popolnoma suženjske pogoje in … to je največji razlog, da je bilo toliko menjav v bendu. In jaz osebno sem vedno bil na udaru – lastili so si mene kot posameznika in ime benda v tem obdobju, tako da sem moral opraviti dolžnosti, ki jih je navajala pogodba. Itak pa nisem nekdo, ki bi cvikal ali spizdil stran. Veliko ljudi se pa žal ni moglo spopasti s temi težkimi pogoji. Imel sem službo vse do leta 1998, ko je izšel album Something Wicked This Way Comes. Prodali smo okrog 100.000 plošč, tako da je res bilo veliko sranja v igri – in takšna je realnost. Seveda sem kot še edini originalni član, še edini tisti, ki žene Iced Earth naprej, označen kot negativec, a za to mi ni mar. Ljudje pač vedno – tako kot je to tipično za družbo, v kateri živimo – oblikujejo svoje mnenje glede na 5 % resnice. Iz tega seveda ne more priti do nekih poštenih ali dobrih sodb, ker ljudje opazijo le majhen delček celotne slike in tvorijo mnenja na podlagi tega. In za to mi pač ne sme biti mar, ker itak gre za človeško naravo. Če me to ustavi, v čem je sploh smisel, haha. No, preživeti z Iced Earth v tem zgodnjem obdobju, riniti stroj naprej, je bil največji izziv. Zagotovo.

IC: Izdali se tudi DVD Live At The Ancient Kourion, ki ste posneli na Cipru. Kaj je bil razlog za to?

JS: Razlog je bil 6.000 let star amfiteater, ki ga niti en metal bend niti en rock bend ali pa katerikoli bend nasploh ni nikoli uporabil za kaj takega (ali pa igral tam, če smo že pri tem). To je bil tisti trenutek v zgodovini, ko smo imeli priložnost uresničiti nekaj unikatnega in to je seveda neverjetna izkušnja. Ko smo bili na Dystopia World Tour smo imeli plan nekje pač posneti live album in potem sem to omenil tudi organizatorju koncerta na Cipru, ki je preprosto rekel, naj to storimo kar tam. Nisem bil prepričan, čeprav sem vedel, da so fani Iced Earth tudi v tistih delih fantastični, a potem mi je par mesecev kasneje poslal fotke lokacije in sem si mislil ''To je to.''

IC: In neverjetno naključje, če pomislimo, da je prav Ciper tisto območje v Evropi, ki ga je zdaj s strani bankirjev, EU zakonodaj itd. najebalo več kot dovolj in ki se temu hoče seveda upreti!

JS: Seveda. In mislim … tudi zdaj, ko opazujem grozote, ki se dogajajo v Grčiji in ki so se dogajale v zadnjih 7 letih. OK, Grčija je vedno bila revna, a kar se dogaja zadnje čase – neverjetno je. Grozno je. Sprehajaš se po Atenah, vse je zaprto, prekrito z deskami, porisano z grafiti in ljudje res trpijo. A še vedno pridejo na koncert Iced Earth, še vedno najdejo način, da prihranijo denar in uresničijo svojo željo. In ko pridemo igrat v Grčijo, se na koncertu vidi, da jim zelo pomeni. In zato sem počaščen, ker imamo tako zveste poslušalce in oboževalce. Zdi se, da je glasba Iced Earth že od nekdaj rezonirala med grškimi metalci … ne vem, kaj je to in zakaj je tako, ampak se mi zdi res super. A ljudje trpijo več kot dovolj in seveda so jim bile predstavljene ideje, ki omogočajo več vlad, socializma, dobrot in to so tipične ideje, ki jih vsiljujejo prav bankirji. Kar je res žalostno. A upam, da bodo ljudje ugotovili, da je manj boljše, hehe in da je treba vlado držati čim manjšo in čim bolj minimalno in takrat bo vsem bolje – dolgoročno gledano.

IC: Ali meniš, da bi vaša glasba lahko bila tudi soundtrack revolucije?

JS: Ne verjamem. Upam, da bo do neke manjše mere, mogoče čisto majhne mere, doprinesla k prebujanju ljudi po svetu, ki se že dogaja, ker veliko ljudi že počne nekaj takega. Trdil bi, da je Sons Of Liberty krožni udarec v glavo, je očiten prikaz tega, kar sporoča. Iced Earth je bolj zakrit, misteriozen – Iced Earth nočem nikoli popeljati po političnih poteh, ker nočem, da bi ljudje imeli napačno predstavo o tem, kar govorim, da bi mislili, da izkoriščam položaj pisca, ker tega ne počnem. Iced Earth govori o boju svobode proti suženjstvu in vprašanju, kje hočeš biti. Sem posameznik. Učil sem se, kako loviti, ribariti, kako sam početi stvari – oče me je naučil te vrednote in verjamem v samostojnost. Nočem, da nekdo skrbi zame, ker pomeni, da me ima tudi na verigi, če me razumeš. Gre za drugačen ''mindset'' in ljudje – kolikor morajo biti vodeni, morajo tudi okusiti svobodo. Ko začutijo svobodo, se zgodi največ napredka in zaživi mir, kar je zgodovina že dokazala. Iced Earth – vedno bo veliko vpliva zunanjega in realnega sveta, kot je recimo v celotni Something Wicked zgodbi, ker je ta zgodba tako grozljiv, da preprosto moraš imeti dozo relanosti v njej. Ker je realnost grozljiva. Vzameš horror, sci-fi in realnost, jih zmešaš in rezultat je res kul zgodba. In upam, da bo nekje na poti tudi prebudila nekaj ljudi ali pa jih vsaj napeljala k temu.

 

twitter facebook