recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

intervju

17. 6. 2012  Glasneje Nikki, Glasneje!!! 
''Obisk koncertov je dober, glede na to, kako majhna je Slovenija.'' (Peter Cerar, Nikki Louder)

Andreas Nikolaus »Niki« Lauda, avstrijski dirkač formule 1 in podjetnik, *22. februar 1949, Dunaj, Avstrija. Andreas Nikolaus Lauda, bolj znan kot Niki Lauda, je upokojeni avstrijski dirkač Formule 1, trikratni svetovni prvak v sezonah 1975, 1977 in 1984. V močnem dežju na Veliki nagradi Nemčije 1976 je bil po hudi nesreči ujet v goreč dirkalnik. Kljub zelo pesimističnim napovedim zdravnikov je bil pripravljen za dirkanje že šest tednov pozneje, kot posledico nesreče pa ima od takrat brazgotine po obrazu. Na zadnji dirki iste sezone pa je v podobno slabem vremenu na Veliki nagradi Japonske v drugem krogu zapeljal v boks in tako končal dirko, na kateri bi imel vse možnosti za osvojitev naslova prvaka. Tako je ne samo prepustil naslov Jamesu Huntu, ampak so se tudi skrhali njegovi odnosi z Enzom Ferrarijem, vodjo in ustanoviteljem moštva Ferrari, za katerega je dirkal…

To nima nobene veze s skupino, ker oni so NIKKI LOUDER!!!

MWK: Pozdravljen! Standardni uvod v intervju, zaupaj nam ime in inštrument.

PC: Peter Cerar, bas kitara.

MWK: Če začneva intervju, ... najprej ime - verjamem, da obstaja nekakšna povezava med Nikkijem Laudo in vami, kakšna? Obožujete formulo 1?

PC: Direktne povezave z Laudo pravzaprav ni, saj je ime predlagal prijatelj, ker pred prvim koncertom še nismo imeli ideje, kako bi se imenovali. Ime benda samo po sebi ni tako pomembno, da bi se s tem preveč obremenjevali. Takrat se nam je zdela zabavna ta besedna igra in v končni fazi se nam taka zdi še vedno. Kar pa se tiče Formule 1 – v bistvu je ne maramo, ker je nesmiseln buržujski šport.

MWK: Za seboj imate (kot smo že omenili v recenziji), en EP in 2 izdaji, pa seveda eno kaseto. Kako bi lahko poslušalcu razložil naslov albuma Our World Died Yesterday? Zveni precej negativno – ampak hkrati po dolgem razmisleku realno (situacija države). Če pa se ozremo na besedila, pa je zadeva čisto drugačna (I mean sugar baby, you never tasted so sour ...). Od kje črpate inspiracijo za naslove albumov, besedil ter glasbo?

PC: Sam naslov albuma je kar dovolj nazoren in ni na prvo žogo povezan s splošno situacijo, v kateri se je znašla celotna družba. Obdobje, ko smo izbirali naslov za album, je bilo mogoče za bend najtežje do sedaj, saj nam je zaključevanje plošče in vse kar pride zraven pošteno načelo živce. Poleg tega je bila še zima in smo bili vsi, bolj kot ne, zoprni. Sicer pa gre naslov kar dobro v korak s samim zvokom in občutkom na plošči, saj je ta album verjetno najbolj ''nasikan'' do sedaj. Zanimivo, da se tebi besedila zdijo optimistična. Meni se zdi verz, ki si ga omenil eden težjih na celi plati in tudi na splošno besedila niso mišljena kot neka ''zajebancija''. Z besedili je itak ponavadi tako, da se včasih zdijo nesmiselna ali brez pomena vsem ostalim, razen avtorju. Mogoče res niso družbeno kritična v nekem odkritem smislu a la »fuck the system«, se pa večinoma nanašajo na osebna občutja in medsebojne odnose, iz česar tudi črpamo ideje za glasbo in tekste.

MWK: Naslovnico za album Our World Died Yesterday vam je naredil Zoran Pungerčar, ki je že znan po svojem stilu kreiranja. Kaj vas je najbolj pritegnilo, da ste rekli ''To je to, hočem, da nam Zoki naredi naslovnico!''?

PC: Zokijevo delo sem spremljal že dlje časa preko ''flajerjev'' in plakatov za koncerte in ko smo prišli v stik, nam je narisal tudi prvi dizajn za majico. Od takrat smo nekako ostali v kontaktu in se dogovorili tudi za naslovnico. Zoran ima precej prepoznaven stil ilustriranja in mislim, da nam je tudi po idejah in glasbenem okusu dovolj blizu, da smo sodelovali.

MWK: Glasbeno ste nekakšna svežina na trgu, ki je kar precej zaprt za dokaj eksperimentalno glasbo. Zakaj točno noise rock/math rock/ ... in ne kaj nekaj povsem drugega, kar bi v Sloveniji bolj ''vžgalo''?

PC: Ne strinjam se, da je naš trg zaprt za drugačno glasbo, saj imamo glede na to, da nismo ravno »radio friendly«, kar dosti medijske podpore -  pravzaprav več, kot smo si sploh predstavljali, da jo bo. Tudi obisk koncertov je dober, glede na to, kako majhna je Slovenija. Mislim, da imamo nek krog poslušalcev, ki nas spremlja in to nam je totalno super in nam tudi največ pomeni. Nimamo namena prodreti v jedro slovenskega glasbenega trga, ker je to jedro gnilo. Rajši ostajamo marginalci, saj se na obrobju vedno dogajajo najbolj zanimive in razburljive reči. Iz teh razlogov tudi nikoli nismo razmišljali o tem, kaj bi vžgalo in kaj ne – s tem se niti ne obremenjujemo, saj benda nismo začeli s takim ciljem.

MWK: Pri kateri skupini ste se prvotno najbolj zgledovali? Katera je bila tisti razlog, da ste ustanovili Nikki Louder?

PC: Razlog za ustanovitev benda je bilo veselje do igranja in ustvarjanja lastne glasbe. Zgled so nam bile aktivne in delavne underground skupine.

MWK: Na vaši Bandcamp strani sem opazil, da ste v letošnjem letu izdali ''self-titled'' na kaseti. Zakaj kaseta in ne cd ali vinil?

PC: Jaz in Miha iz skupine The Kojn sva ''štartala'' mini kasetno založbo/buking ekipo RNKA RNKA in ker so nam ostali trije komadi, ki jih nismo uvrstili na zadnji LP, sem ostala člana prepričal, da te pesmi skupaj z Gredočevimi ''remiksi'' izdam na kaseti. CD meni osebno ni ravno ljub format in se mu izogibam, vinil pa je za 3 komade predrag. Raje varčujemo za naslednji LP.

MWK: Katere slovenske skupine bi izpostavil in bi mlademu poslušalcu svetoval, da si jih mora nujno zavrteti? Zakaj?

PC: Od aktivnih definitivno Barka tone in bele plombe, Gredoč, Coma Stereo. Od razpadlih pa Ruins Matador in Manul. Ker so delali, ali pa še vedno delajo odlično, razburljivo in samosvojo glasbo.

MWK: Če bi imel priložnost izboljšati slovensko sceno. Kje bi začel in kako?

PC: Več bi hodil na underground koncerte, večkrat bi take koncerte organiziral, kupil bi vse izdaje domačih alter bendov in izdal vsak mesec eno kaseto domačega benda. To je to.

MWK: Hvala ti za tvoj čas in izbrane besede … zadnji izdihljaji intervjuja pa so …

PC: Hvala tudi tebi.

twitter facebook