recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

intervju

7. 7. 2011  Exhumed vstali od mrtvih! 
''Doživel sem 30 let starosti, pogledal na svoje življenje in videl, da nisem tam, kjer sem si želel biti.'' (Matt Harvey)

Ameriški samooklicani ''gore metalci'' (še prvenec so poimenovali Gore Metal) Exhumed (foto: Caleb Schneider) so že od srede devetdesetih nadaljevali tam, kjer so Carcass prenehali s platama Symphonies of Sickness in Necroticism: Descanting the Insalubrious. Njihov gore metal so označevale groteskne podobe, smrtonosni riffi, brutalni vokali, morbidne solaže in nora besedila o truplih in vsem, kar pride poleg.

Do leta 2003 so izdali kar nekaj čudovitih plošč (Gore Metal, Slaughtercult, Anatomy Is Destiny, Garbage Daze Re-Regurgitated), nato pa so leta 2005 skrivnostno poniknili v anale zgodovine. To je bil svojevrsten šok za sceno, saj so se v Exhumed našli razni ljudje, ki so oblikovali nove gore metal bende (recimo Impaled) in vsi ti ljudje so veljali za velike navdušence nad ''undergroundom'', a Exhumed kot takih ni bilo več (prav tako pa ne Carcass, seveda). Šok je bil še večji tudi zato, ker so s plato Anatomy is Destiny res šli naprej, če upoštevamo vse možne aspekte in kazalo je, da bend čaka res svetla prihodnost.

A očitno je vse težje življenje (ekonomska kriza, razmah metalcora, trenja med člani) zahtevalo tudi svoj davek pri šefu benda, kitaristu/vokalistu/tekstopiscu Mattu Harveyu, ki je naprej zapustil death metal vode, se nato preselil na Havaje, vmes imel ''normalno'' službo in še kaj. A klic death metala je očitno bil močnejši, starega psa pa tudi ne moreš naučiti novih trikov. Ali pač?

Vsekakor je par dni nazaj izšla najnovejša plošča, ki se preprosto imenuje All Guts No Glory in ob tej priložnosti smo preko e-pošte opravili pogovor s krvavim gospodom Mattom Harveyem.

 

Ivan Cepanec: Gore dan ti želim, Matt. Kako si, stari?

Matt Harvey: V redu sem, hvala. Več kot vesel sem, da naša nova plošča danes uradno izide v ZDA. Res je poživljajoče!

IC: Nova gnusoba je končno torej spuščena nad človeštvo. Kakšni so tvoji občutki ob izidu albuma All Guts, No Glory?

MH: Razburjen sem, čutim, da je to do zdaj naša najboljša plošča in kot kaže, se veliko ljudi strinja s to trditvijo, kar je lepo. Menim, da je ta album prišel najbližje temu, kar smo se namenili početi, kar se seveda ni vedno uresničilo v preteklosti, zato sem tudi toliko bolj zadovoljen z novim albumom.

IC: Kako to, da ste plato poimenovali All Guts, No Glory in ne recimo Back After Death, Still Dead and Kicking oz. nekaj takega. Vseeno se zdi, da ste bili mrtvi zadnjih šest ali sedem let.

MH: Pač nismo hoteli našega vrnitvenega albuma poimenovati klišejsko, saj je to bilo storjeno mnogokrat, do smrti, če se tako izrazim. Mislim, da smo bolj gledali na to, da bi naslov bil izjava namena oz. da bi ujel bistvo, torej, to kar smo. Hkrati sem na to gledal kot na naš ponovni prvi album, zato sem hotel z naslovom podati deklaracijo, s katero bi ljudje izvedeli, kdo smo in kaj počnemo.

IC: Album predstavlja še bolj presenetljivo glasbeno podkovanost kot pa prejšnji album Anatomy is Destiny. Ali je to zaradi tega, ker si videl ‘’reunion’’ od Carcass ali pa zato, ker ste vi pofukani norci zadnjih 8 let zgolj vadili in kozlali ob vseh hollywoodskih ‘’rimejkih’’ horror klasikov. Mislim, isti tipi, malce starejši, a bolj smrtonosni od Tall Mana iz filma Phantasm.
MH: Haha! Dejansko smo se zavestno trudili, da bi malce umirili oz. poenostavili tehnični aspekt albuma Anatomy … Iskreno, od leta 2005 do danes nisem igral veliko death metala ali grindcora, z izjemo peščice koncertov z Repulsion. Dejansko sem se moral bistvo te glasbe ponovno naučiti še preden sem začel s pisanjem nove plošče.

IC: S kakimi temami se ubada novi album? Ali je na kakršenkoli način povezan s tole trohnečo realnostjo, v kateri zdaj ždimo? Ali so katera besedila inspirirana iz strani aktualnih dogodkov v svetu ali tvoji bližnji okolici?
MH: No, definitivno imamo pesmi, kot so Through Cadaver Eyes, Necrotized in Funereality, ki so nekako povezane s tem, kar se godi okoli nas. Ostale so pač dobri stari death metal. As Hammer To Anvil je pač o tem, kako ti nekdo faco stolče v prah s kladivom, haha. Resnično več nisem v teh serijski morilci/koljači stvareh, tako da ne morem trditi, da je katera izmed pesmi inspirirana od resničnih dogodkov ali pa od kriminalne psiholgije, kot je recimo bila pesem Arc-Light na albumu Anatomy … Običajno se besedilo razvije tako, da najprej določim naslov. Če je naslov kul ali nalezljiv, potem bom besedila pisal okrog tega, vse skupaj pa seveda okrog glasbe.

IC: Kdo je odgovoren za čudovito naslovnico, ki bolj spominja na zgodnje dneve Exhumed? Kako to, da se niste usmerili za še bolj zloveščimi podobami, kot je bila tista, ki je krasila naslovnico albuma Anatomy is Destiny?

MH: Naslovnico v večini sestavljajo fotografije iz fotosnemanja, ki smo ga v Los Angelesu izvedli s Calebom Schneiderjem in Dirkom Rogersom, ki oba delata za firmo Bad Acid Trip, oba pa sta specialista za specialne efekte. Za fotografije je poskrbela Sarah ‘’Sawa’’ Remetch, ki je zajela vso norost. Nato pa je oblikovanje do konca speljal Orion Landau, ki dela za založbo Relapse. Na koncu dobiš zmes fotografije in Photoshopa, vendar prevladuje fotografija. Pri Anatomy … smo se po mojem mnenju preveč trudili, da bi izpadlo ‘’classy’’. Menim, da je tale naslovnica zajela bistvo naše izjave ‘’to smo mi, to počnemo’’.

IC: Zanima me, zakaj ste se po ploščah Anatomy is Destiny in Garbage Dayz Re-Regurgitated Exhumed skrili med sence? Zaradi denarja? Deklet? Jay Lena? Georgea Busha?

MH: Zaradi veliko stvari. Doživel sem 30 let starosti, pogledal na svoje življenje in videl, da nisem tam, kjer sem si želel biti. Pa tudi postava zasedbe ni dobro delovala. Wes (Caley – op. I. C.) in jaz sva imela čudovito medsebojno kemijo, a zunaj tega ni bilo veliko stvari, ki bi naju držale skupaj. Do takrat sem v bendu bil že 14 ali 15 let in sem preprosto pregorel. Menim da, če bi takrat z nami bila Col (Jones – op. I. C.) ali Ross (Sewage – op. I. C.) ali nekdo kot onadva, potem bi nekdo drug prevzel vodstvo in jaz bi sledil in bend bi nadaljeval, a zgodilo se je tako, da sem ladjo pač vodil sam in sem preprosto pregorel.

IC: Zakaj pa ste se vrnili nazaj? Vam je bilo dovolj deathcora in ste hoteli mladiče naučiti resnično umetnost krvavega death metala?
MH: V nekem trenutku sem death metala imel dovolj in sem se hotel distancirati, kar mi je uspelo, ko sem igral s thrash bendoma Dekapitatior in Scarecrow. Mislim, da sem takrat večino tega spravil iz svojega sistema in kmalu sem začel poslušati svoje stare plošče od Napalm Death in Terrorizer. Nekaj časa sem tudi živel na Havajih in ko sem bil pripravljen preseliti se nazaj, sem poklical Wesa in ga žical, da bi skupaj ‘’jammala’’ in kaj posnela, saj pred tem nisem z njim nikoli ničesar posnel, za kar mi je vedno bilo žal. Odgovoril mi je in se nekako tudi šalil in predlagal, da bi spet oživeli Exhumed. Pomislil sem, da bi to bilo res zabavno, tako da se je Wes povezal z Dannyjem (Walkerjem – op. I. C.) in Leonom (Del Muertejem – op. I. C.) in v zgolj nekaj minutah so se stvari premikale naprej. Sprva je bilo vse skupaj nenavadno, potem pa se je začelo odvijati precej hitro. To je bila želja, da bi igrali bolj heavy zadeve in se zabavali s starimi prijatelji. Pozabil sem, seveda, da sem dovolil tem stvarem priti nazaj in spet prevzeti moje življenje, haha! A bilo je super.

IC: Nekateri strokovnjaki trdijo, da brutalnost, faktor ‘’gora’’, nasilje v horror filmih odražajo stanje človeškega duha, sveta in družbe nasploh časa, v katerem so ti filmi nastali. Torej, v kakšnem svetu živimo danes, če ''underground'' bruha takšne zadeve, kot je vaš zadnji album?

MH: Menim, da se precej nagravžnega sranja odvija danes okoli nas, v to sem prepričan! Vsak dan sem priča temu, da smo porabniški, kratkovidni, pohlepni in ignorantski. Mislim, da je v naši glasbi in v naših podobah vedno bil prisoten faktor reakcije na to. Sam vidim stvari, ki so intelektualno in moralno odvratne in ves svet se zdi ujet v ideologijo norosti, ki je toksična in destruktivna in to ne zgolj do sveta, v katerem živimo, ampak tudi do velike večine populacije. Zato Exhumed predstavljamo nekaj, kar je popolnoma odvratno in odbijajoče ‘’mainstreamu’’ in tistim na oblasti ter jima hkrati dajemo zdravilo, s katerim nas ‘’filata’’. Seveda je na koncu koncev vse samo zabava in uživancija, a vseeno sta prisotna odvratnost in žolč, ki se dviguje v nas zaradi zunanjega sveta. 

IC: S čim pa se ukvarjate, kadar ne ‘’exhumirate’’?

MH: Leon in Danny igrata v Murder Construct (Danny tudi v Intronaut – op. I. C.), jaz v Gravehill. Nekateri imamo službe, ki jih opravljamo med turnejami itd. Sam sem bolj naklonjen enostavnemu življenju – druženje, hribolazenje, obiskovanje plaže, branje, risanje, biti ‘’nerd’’ in pisanje pesmi, s čimer zaposlim svoj um.

IC: Ali se ti je kdo kadarkoli približal in ti ponudil vlogo v ‘’torture pornu’’? Če bi ti nekdo ponudil – katero vlogo bi igral, katero bi bilo tvoje umetniško ime in kako bi se imenoval film?
MH: Um, ne. Nihče me še ni kontaktiral. Je tole uradna ponudba? Če je, bi rad bil ‘’ball gag’’, moje umetniško ime pa bi bilo Sunset Moustache. Ali pa Harry Keister. Rad bi tudi, da bi se film imenoval Memphis Bell and the Snack Warriors from Plant Thraxor-7. Kot sem že povedal, potrebujem veliko kreativnega inputa. Sem pač tak igralec.

IC: Če bi obstajalo vsaj eno umetniško delo, ki bi ga hotel rešiti pred popolnim uničenjem, katero bi to bilo in zakaj prav to?

MH: Definitivno bi to bil originalni 8mm kolut Memphis Belle and the Snack Warriors from Plant Thraxor-7. Če se le-to ne bi ohranilo za prihodnje generacije, bi to bila tragična izguba za kulturni razvoj v 22. stoletju itn.

IC: Vi pizduni bi lahko po vseh teh letih izdali DVD-dokuemntarec. Zakaj še čakamo nanj?

MH: Z delom smo pričeli leta 2005 in bomo kmalu nadaljevali, kjer smo se ustavili. Očitno bo rabil nekaj ‘’updatea’’, haha! Naslednje leto bi morali biti priča norosti.

IC: Kaj pa Dekapitator?

MH: Z Dekapitator albumom se bom začel ukvarjati novembra, k obo konec turnejskega cikla in vse utihne za nekaj mesecev. Komaj čakam! Posneli bomo konceptualno ploščo, ki bo malce drugačna od tipičnih toksičnih odplak zadev oz. satanizma, za katere se zdi, da so danes povsod.

IC: Če bi prišlo do epske bitke med Exumer in Exhumed, kdo bi zmagal?

MH: Definitivno bi jih premagali mi. So nekaj let starejši od nas, tako da mislim, da je zmaga garantirana. Bi pa raje tekmoval z njimi v pitju piva in predvajal Possessed By Fire ves dan in to res naglas!

IC: Ali pogrešaš pokojnega pevca zasedbe Anal Cunt, Setha Putnama? Se ti zdi, da metal prehitro ostaja brez svojih herojev? Ali si lahko predstavljaš svet, kjer bi največje barabe bili Trivium?

MH: Mislim, da se nam ni treba skrbeti, da bi največje barabe v metalu bili Trivium, vsaj dokler imamo garažne bende, v katerih srednješolci igrajo metal, smo lahko res brez skrbi. Seth je vedno bil super tip, on in Leon del Muerte sta dejansko bila v sorodu (ne zajebavam se!), tako da novice o njegovi smrti bila res grozna. Menim pa, da je metal z nami že tako dolgo, da bomo zdaj še več slišali o tem, da so se ‘’stegnili’’ starci, ki so izoblikovali naše otroštvo. Pogrešam vas, Piggy, Paul Baloff, Scott Columbus, Chuck Schuldiner, Gar Samuelson, Cliff Burton, Phil Lynott, Gary Moore in še marsikoga.

IC: To sem vedno hotel vprašati – mnogo let nazaj sem v roki držal vaš ‘’4-way-split-CD’’, na katerem je vaša fotka tista, kjer stojite naslonjeni na Lamborghini. Kaj za vraga vam je bilo?
MH: Zdelo se nam je zelo smešno – in sploh ne gre za Lamborghini, ampak za Dodge Viper, ali je lahko še bolj bedno?! V bistvu smo s tem oddajali spoštovanje/razpizdili metalce (kot vedno).

IC: Hvala ti za intervju. Bi rad še kaj dodal?
MH: Hvala tebi za intervju, stari! Cenimo vsako podporo in zato prosim, da mi pošlješ e-pošto, v kateri je seznam ur za snemanje Memphis Belle and the Snack Warriors from Plant Thraxor-7. Svojem agentu sem že rekel, da mi uredi urnik tako, da se bom lahko popolnoma posvetil projektu. Upam, da se kmalu vrnemo v Slovenijo, da spijemo kakšno pivo in razbijemo kakšno rit! Adijo!

www.myspace.com/exhumed
www.facebook.com/exhumedofficial
www.gorefuckingmetal.blogspot.com

Video spodaj je v lasti YouTube uporabnika ''letthedeathmetalflow''.

twitter facebook