recenzije

Lacuna Coil

black anima

Enthroned

cold black suns

Hammerfall

dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

banner
banner

članek

9. 12. 2013  Plague Allegiance: O spremembah znotraj države (Pt. I: Golliwog) 
Corporate Machinery, New War Economy – The Few Control The Many.

I: The Way To End A War Is To Start A War

Politika in glasba nikoli nista bila ravno najboljša prijatelja in njun odnos se je skozi leta in desetletja več kot očitno spremenil oz. poslabšal. Konec koncev je glasba lahko bila tako izraz lepote, nečesa nadzemeljskega ali pa po drugi strani spremljava eksekucij, napadov, brutalnih ritualov.

Glasba je vedno obstajala tako v sobanah palač, kot v najbolj zakotnih gostilnah.

Osredotočimo se na njeno uporniško podobo, zaradi katere je na koncu koncev danes tukaj tudi webzine, katerega (redno, upam da) obiskujete.

Kdaj pa je metal ali HC ali čudaški alter bil izraz konformizma in ne-uporništva?

Upor skozi glasbo. Pustimo zdaj pesmi zasužnjenih Afričanov, ki so jim vsako nedeljo v New Orleansu dovolili izvajanje bobnarskih ritualov. Pustimo tudi swing, jazz ipd. kot odraz divjaškega hedonizma ob razbitju iluzij, ki ga je predstavila naprej 1. svetovna vojna, nato gospodarska kriza, nato še bolj grozna 2. svetovna vojna.

Po letu 1950 naj bi svet bil boljši, a vsi vemo, da temu ni tako.

Spomnimo se modernejšega vala upora, kjer so v vstaji rock glasbe ''hipiji'' nasprotovali politično usmerjenim vojnam, kot tudi politiki (in vojnam) nasploh.

Imagine there's no countries
It isn't hard to do
Nothing to kill or die for
And no religion too
Imagine all the people
Living life in peace ... (John Lennon)

Njihova dejanja so dosegla (vizualno prevaro!) nekakšen cilj, in sicer mir med poslušalci, mir med sovaščani in soprebivalci v mestu, državi in svetu, ampak to seveda nikoli ni bilo dovoj, ker tista ''zlata'' doba rock glasbe je minila, politični udari in obrazi pa so ostali. Kot mogoče dobro povedo Bad Religion v komadu Empty Causes (album Grey Race):

Everwhere you looked there was confusion, violence, drama and drugs
so many righteous revolutionaries spouting utopian love.
Everyone shrouded in purple haze
then one day they woke up from their dream state
they found themselves no more at peace than before
older, meek, and conformed …

In kar niso mogli doseči John Lennon ter ostala odprava miru, so bolj udarno in sovražno začeli prakticirati punkerji.

Spomnimo se, kakšno besedilo je v sebi vsebovala skladba God Save The Queen skupine The Sex Pistols.

God Save The Queen, The Fascist Regime, They Made You A Moron, Potential H Bomb ...

Pa niti niso bili prvi – mogoče so bili le bolj znani.

In tako se je takrat v očeh konzervativec, moralistov ipd. neljuba subkultura razširila po celi obli, dobila precej podob in imen (crust, HC punk, HC, punk rock, post punk, new wave ...) in se je nenazadnje ustavila tudi  v naši takratni državi Jugoslaviji.

II: War Inside Your Mind

Jugoslavija je v zlati dobi punk žanra postala ena izmed tistih držav, v kateri je punk dobro uspeval, in sicer se vsi spomnimo začetkov skupine Pankrti, kateri so dodobra označili svoje mesto. Ampak v takrat močno vplivni politiki ter ''kraljestvu'' takratnih političnih ''herojev'' so nekako najbolj začeli izstopati Niet, ki so pri svojih prvih letih podirali zidove s HC punkom in z besedili o depresiji, drogah, samomoru in pa tudi političnih temah (besedilo skladbe Ruski vohun). In seveda poleg njih so tu bili še Via Ofenziva, Tožibabe, Otroci Socializma, U. B. R. in mnogi, mnogi drugi, ki so mogoče natančneje predstavljeni v knjigi Urbana plemena (Gregor Tomc idr.), filmu Outsider, filmu Peklenska (ali mogoče Stara) Mašina, v arhivu in fonoteki Radia Študent …, stripu Rdeči Alarm (Tomaž Lavrič) in v toni fanzinov.

III: Restless Hearts – Dawn Of The Age

Leta so minevala in tako smo prišli do osamosvojitve Slovenije in pa tudi nekakšenga konca punka, kot smo/so ga bili vajeni v prvem valu. Prišla so nova leta in nove skupine, katere mogoče politika niti ni toliko zanimala ali pa se je vsaj tako zdelo – če ste pogledali razmeroma … površno.

V tem času so se rodile skupine, kot so Not The Same, Low Punch, Riot, Request Denied, ... in med vsemi novorojenci pa smo bili priča tudi nastanku skupine Golliwog.

IV: Birth Of A Band

Ime Golliwog naj bi bilo znano večini, ampak ker dvomim, da nekateri ne vedo/ne veste, kaj sploh pomeni ime Golliwog, je tu ena hitra razlaga: ime prvotno pripada črnskem liku iz otroških knjig na začetku 20. stoletja, kar pa je skozi čas (govorim v roku 2 let) kaj kmalu dobil podobo raznih rasističnih segregacij iz strani rasističnih organizacij. Golliwog je tako postal lutka, ki je utelešala stereotipne lastnosti črncev in tako je ta lutka postala politično nekorektna (čeprav jo sedaj prodajajo kot kulturno/zgodovinsko lutko iz tistih časov).

Skupina je tako dobila ime, pa tudi prvo glasbeno podobo leta 1999, ko so izdali prvi demo. Zadeva je bila takrat še v razvoju, kar je bilo tudi čutiti pri drugem demu Shake Rattle And Rock! letna 2000 in nasledniku Gandhi Fans Against Gun Defence leto pozneje.

Politična angažiranost se je seveda čutila/opazila, ampak so se (skozi moje oči!) mogoče še malce iskali znotraj žanra punk rocka.

Iskanje je trajalo dobrih 5 let (vključene turneje in mnogi koncerti) in tako so prvič dobili podobo tistega, kar smo začutili z izdajo More Than Meets D.I.Y.

V: One With The Underdogs

More Than Meets D.I.Y. je recimo tisto, kar lahko od punk rocka, melodičnega HC-ja, fastcora pričakuješ, a je bilo nadgrajeno na albumu Plague Allegiance (2010).

Album že na prvi pogled daje vtis nekakšnega ''anti–establishment'' izdelka. Digipack (kontra klasičnem jewel-caseu), s kolažno naslovnico, ki mogoče ni tako izrazita kot recimo kakšna druga, mogoče grindcore izdaja (prve plate Napalm Death, prvenec Terrorizer, stvari od Assück, Disrupt itd.), je pa vsekakor … ''striking'' je primeren izraz.

Nalepka na ovitku kaže možgane in piše ''think!''. CD je v pravi angažirani maniri že v kratkem infu, nalepki, katero založbe a la Roadrunner izkoristijo, da napišejo, da plata vsebuje ta-in-ta hit, že na tem infu nam povedo, da je že tiskana vsebina knjižice polna informacij, ki se tičejo NWO, teorij zarot, političnih manifestov, golih dejstev o grozotah planeta itd. (s tem precej spominja recimo na stran kolektiva CrimethInc. – www.crimethinc.com).

Na zadnji strani imamo poleg seznama komadov še posmehljiv citat Davida Rockefellerja, ki je verjetno v zadnjih letih eden izmed glavnih vzrokov za še večjo angažiranost Ministry, Killing Joke, Megadeth ipd.

Skladba Lucid Fairytale Nightmares mogoče sporoča bistvo upora, ki ga (če sledite njihovi FB-strani, berete njihove bloge itd.) Golliwog izvajajo:

Corporate Machinery, New War Economy The Few Control The Many …

Brainwash! Brainwash! Brainwash!

Aktualno tudi v Sloveniji!

Primer tega lahko najdemo v neimenovani in izredno vplivni politični stranki (iz določenih razlogov bo seveda ostala neimenovana), kateri bodo ljudje še vedno dali podporo oz. bodo podpirali predsednika stranke, ne glede na to, da niti ne poznajo ozadja in se niti ne zavedajo, da točno ta človek, kateremu ''ovce'' dajo glas na volitvah, jemlje najnujneše (nižanje plač, zapiranje firm – od katerih je imel korist, ...), prek medijev pa se kaže kot odrešenik naroda.

Seveda ni edini. Najdemo ga v vsaki stranki. Mogoče se najde vsaj eden v vsaki slovenski vasi.

Seveda se v dobri luči pokaže tudi na raznoraznih zborovanjih, kjer jim (volivcem) poda roko in so v nekakšnem transu ter se v trenutku izgubijo v šarmu laži in pranja možganov.

Zajedalec pa s tem politiko meša skupaj z religijo in tako naredi pakt z religijsko usmerjenimi fanatiki. S tem vplete še ostale stranke ter pridobi še večjo podporo s strani preveč ''pobožnih''.

Bi rekli nemški grinderji Blood: Fuck religions. Amen.

To je seveda le eno besedilo od 16., ki – ko odprete knjižico (32 strani!!!) – resnično dobijo še večji efekt, podajo širšo sliko. Ne spomnim se, da sem kaj takega uzrl že prej v punk rocku. No, mogoče pri Crass.

S tem besedila na Plague Allegiance dobijo novo podobo oz. preidejo iz iz tistega stanja veselega punk rocka, katerega npr. igrajo NoFX, s katerimi imajo Golliwog mogoče – glasbeno gledano – največ skupaj, in se približajo recimo bolj – ni najbolj ustrezen izraz, a vseeno – ''odraslim'' temam skupin, kot so Propagandhi, Subhumans, Catharsis, Bad Religion, Trifor 60, Iamdisease, Pizda Materna

Politika pa seveda ni vse, ker omenjeni album obravnava – album Plague Allegiance podaja tudi močna in realna besedila o pravicah živali. In še o čem.

Besedila so pomembna, če se greste punk rock, punk, HC, crust – to vam bodo potrdili tudi Minor Threat, Bad Religion, SS Decontrol, Youth Of Today, Catharsis, Disrupt in mnogi drugi.

VI: This War Will Last Forever

Dokler bodo v državi prisotna korupcija, zarote, politični incidenti ..., bo tudi kritična glasba živela dalje in se borila za prav in za koristi Človeka.

Za Golliwog vojna še zdaleč ni končana.

twitter facebook