recenzije

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

banner
banner

članek

12. 11. 2011  NARAZEN - SKUPAJ - NARAZEN - SKUPAJ - NARAZEN - SKUPAJ - ... 
Koliko časa se boste res pustili nategovati in verjeti nekomu, ki vsak drugi mesec poje drugačno pesem?

Ne glede na to, za kakšno zvezo med dvema osebama (ali več njih) gre, je vedno 50% možnosti, da se bo le-ta obdržala oz. da bo šla k vragu. Ljubezenska zveza, delovna pogodba, bend, prijateljstva, družinske vezi ... vse našteto živi s tem vedenjem, ki je včasih Damoklejev meč, včasih pa Ariadnina nit. Kar je seveda popolnoma normalno verjetno že od dne, ko je prvi človek ''spregovoril'' z drugim.

Pri bendih je to pogosta praksa, ne glede na žanr. Majhni, veliki, znani, neznani ... Ni pomembno. Razlika je le v tem, ali stvar gre v maloro tako, da vidijo in vedo o tem vsi drugi ali pa gre v maloro, tako da se ne opazi (kot zrnce peska v puščavskem vetru).

Takih člankov bi lahko napisal na tone, saj poznam kar lepo število bendov, ki so prišli skupaj in slejkoprej šli narazen. K vragu, še moj prvi bend je bil tak.  No, tale članek se nanaša na (ne)pričakovano obvestilo Tonyja Iommija, Geezerja Butlerja, Billa Warda in Ozzyja Osbourneja o ponovni združitvi Black Sabbath (foto: black-sabbath.com) in temu sledeči svetovni turneji in celo o novem albumu benda, ki naj bi začel tisto, kar danes poznamo kot metal. Originalni članek se nahaja tukaj.

V pričujočem članku se ne bom ubadal z vso zgodovino benda. Le-to lahko preberete na Wikipediji, v knjigi Ozzyja Osbourneja ''I Am Ozzy'', v knjigi Tonyja Iommija ''Iron Man: My Journey Through Heaven And Hell'', gotovo v kakem VH1 Behind The Scenes dokumentarcu, pogledate v Metal: A Headbanger's Journey in gotovo obstaja še kakšen legitimen ali pa vsaj zanimiv/bogat vir.

Bolj se bom ubadal s ponovnim združenjem, zanimivim ''time-line-om'', kako so klasični Black Sabbath prišli skupaj (oz. skoraj prišli skupaj) in seveda z vsem pompom, ki je nastal že, ko je nekaj dni nazaj bilo objavljeno, da bodo 11. novembra 2011 v Kaliforniji v klubu Whisky A Go Go, kjer so 41 let nazaj debitirali v ZDA, ko so igrali kot predskupina Led Zeppelin. Vsakomur je lahko jasno, da pač ne narediš takšne konference, celo ustvariš malce napetosti z novico o ''misteriozni objavi'', pokličeš Henryja Rollinsa, da vodi ceremonijo in potem poveš svetu, da ne bo nič iz morebitnega ''reuniona'' (če smo politično aktualni – to je, kot če bi Janković sklical konferenco na Kongresnem trgu v Ljubljani, da bi vsem tam rekel, da ne bo kandidiral za mandatarja).

In včeraj ob 11 dopoldne po kalifornijskem času ne samo, da so KONČNO potrdili ponovno združitev klasične Black Sabbath postave, ki je šla svojo pot stran od Ozzyja po letu 1977 (no, Ozzy je zapustil bend, a pustimo zdaj to): Ozzy Osbourne – vokal, Tony Iommi – kitara, Bill Ward – bobni in Geezer Butler – bas. Ne samo to. Napovedali so svetovno turnejo (potrjen je nastop na angleškem festivalu Download, ni pa dvakrat za reči, da ne bodo nastopili tudi na Wacknu, kjer so v obliki Heaven And Hell nastopili nekaj let nazaj (takrat je vokalist bil Dio, bobnar pa Vinnie Apice – postava B. S. v začetku osemdesetih)) – morda pridejo tudi k nam, zdaj ko baje Stožice imajo boljši zvok in – najpomembneje! – NOV ALBUM! Prvi v tej postavi po 33 letih. Produciral ga bo Rick Rubin (Metallica, Slayer, Slipknot, System Of A Down ...), na konferenci so razkrili, da imajo že 7 ali 8 novih komadov, ki zvenijo kot klasični BS.

Američani in veliki živelj metalskega sveta so naredili iz tega najpomembnejšo novico letos in celo 11. november razglasili za NATIONAL METAL DAY – kar je zanimivo, saj so Black Sabbath angleški bend, ni pa nepričakovano, saj imajo že 6. junij, ki je INTERNATIONAL SLAYER DAY. Ob tem se sprašujem, kako to, da nimajo dneva Metallice (mogoče je Larsov rojstni dan zaščiten z avtorskimi pravicami, pa je že Napster naučil, kaj se lahko zgodi, če si nepošten do propadlega danskega tenisača)?

Do tu je vse lepo in prav. Kot Black Sabbath – ne velik, a vseeno – fen si želim videti to postavo (čeprav sem si tisto z Diom še raje), mogoče me nov album niti ne zanima, ker kaj lahko posname bend po 33 letih in v zadnjih 11 letih Black Sabbath niso niti prvi, še zdaleč pa ne zadnji bend, ki je prišel nazaj ''reunited'' (nasploh ali zgolj s kakšnim ključnim, legendarnim članom benda) – Anthrax, Megadeth, Forbidden, Exodus, Cynic, Massacre, Morbid Angel, Ministry, Onslaught, Slayer, Iced Earth ... Mislim, da bi bili butasti, če bi se pritoževali ob ogledu kakšne kultne postave ali pa posluhu v živo izvedenega legendarnega albuma. O vzrokih in pomenu le-teh ''reunionov'' kdaj drugič – tole je članek o Black Sabbath.

Moti me pa ves pomp, še posebej po tem, kaj so možje izpeljali v zadnjih mesecih. Ko smo objavili, posnemajoč nekega angleškega novinarja, da bodo BS prišli nazaj skupaj, je Tony Iommi še isti dan vse skupaj zanikal in bil užaljen, češ da je angleški novinar izrabil njegovo zaupanje (reakcija je razumljiva, a kako butasto se zdaj šele tale novinar počuti?). Vmes je Geezer Butler kot najbolj trmast Gorenjc vztrajal pri svojem – če ga parafraziram: ''Reunion? Ni šans.'' Ozzy je itak delil takšne izjavekot Max Cavalera, ki trdi, da bodo s Sepulturo naredili reunion, čeprav le-ti o tem nič ne vedo in tega sploh nočejo. Tudi Ozzy je zvenel zaverovano vase, čeprav so vsi ostali pravili, da dela – če spet parafraziram – ''ražanj kad je zec još u šumi''.

Mislim, pri teh letih bi ti ljudje lahko komerkoli prišparali vse tiste trenutke, ko smo čakali ali bo kaj ali ne bo. Če je nekdo ob tebi neodločen, ga pošlješ v kurac in mu rečeš naj se odloči. Bilo bi pošteno, če bi Black Sabbath tako reagirali oz. vse skupaj izpeljali bolj gladko. No, saj je morda vse skupaj bilo do zdaj zaigrano in sem trenutno jaz edini bedak, edini – kot v South Parku – Kanye West, ki ne razume najbolj smešne šale na svetu (''Yes, I'm a gay fish!''). Jamrač, čisto enostavno, prosto po Prešernu.

Ampak ''NATIONAL METAL DAY''? Američani ljubi, to je angleški bend – prej bi dal to titulo kakšnem dnevu, ki ima zveze s SLAYER. Angleži so kvečjemu dali v Birminghamu odpreti razstavo (Birmingham: Home Of Metal) o heavy metalu in končno priznali pomen Black Sabbath, Judas Priest itd. In kdo pravi, da bo ta zgodba zdaj trajala toliko dolgo, da bo res imela edino sladkast priokus in ne oblak dvoma?

Zadnja leta se pojavljajo trditve o popolnem koncu nečesa, kar se potem izkaže za ne-resnično ali pa za nekaj, kar se takoj spremeni ob morebitni neodločnosti kakšnega člana kultnega benda. Poglejte le Ministry. Že 3 leta po definitivnem koncu snemajo nov album, obljubljajo nove ekskluzivne nastope, ljudi in organizatorje pa res ožamejo za denar (nisem prepričan, a stavim, da vsi ti ''reunited'' bendi poberejo na tone denarja, čeprav trdijo, da to delajo za fene, za ljudi, za mlade, ki jih nekoč niso mogli videti). Težko verjamem, da je obratno.

V novembrski številki angleškega metal časopisa Metal Hammer je pisec Dom Lawson na straneh 81-82 v članku o Tonyju Iommiju izkoristil prostor in ponudil zanimiv časovni pregled ''reuniona'' klasične postave Black Sabbath. Z malo okrajšanim besedilo ponujamo to zelo zanimivo raziskavo:

  • JULIJ 1985 – B. S. reunion za nastop na Live Aidu v Philadelphiji. Zaradi poslovnih nesoglasij gre le za ta en koncert.
  • NOVEMBER 1992 – Dehumanizer-era verzija BS (brez Dia) nastopi pred Ozzyjem na dveh koncertih v Costa Mesi. Ozzy se pridruži in odigrajo 4 komade – na prvem nastopu.
  • JANUAR 1997 – Sharon Osbourne sprašuje Iommija, če bi rad združil originalno postavo BS.
  • MAJ 1997 – BS nastopajo na Ozzfestu, a z Mikom Bordinom (Faith No More) na bobnih.
  • DECEMBER 1997 – Butler ne potrdi, a niti ne zanika resničnost govoric o morebitni ponovni združitvi BS v letu 1998.
  • MAJ 1998 – Ward doživi infarkt. Nadomesti ga Vinnie Appice.
  • DECEMBER 2000 – BS igrajo koncert, ki naj bi bil – inzistirajo – njihov zadnji skupni nastop. Ozzy pravi, da se bo upokojil.
  • MAJ 2001 – BS ponovno nastopajo na Ozzfestu. Pojavijo se novice o novem albumu.
  • APRIL 2004 – BS (brez Warda) so najavljeni za headlinerje Ozzfesta.
  • JANUAR 2005 – BS spet najavijo možnost turneje in novega albuma.
  • MAREC 2006 – Ob sprejemu BS v R'N'R Hall Of Fame Ozzy pravi, da so oni štirje pravi Black Sabbath (o tem še danes potekajo goreče debate, ko smo že pri tem).
  • MAJ 2009 – Ozzy toži Iommija zaradi pravice uporabe imena Black Sabbath. Kasneje spor rešita, vmes se Iommi raje prime imena Heaven And Hell.

Op.: vmes umre Dio, benda Heaven in Hell je konec, s tem pa se začne pravi plaz spekulacij o vrnitvi originalnih BS. Stvar sčasoma že izgubi senzacionalni naboj.

  • DECEMBER 2010 – Butler popolnoma ustavi govorice o ponovni združitvi: ''Nočem, da pride do tega, ker bi igrali iste pesmi kot zmeraj.''
  • FEBRUAR 2011 – Geezer še enkrat popolnoma zanika vse govorice, ker so le-te vse pogostejše in močnejše.
  • 16. AVGUST 2011 – Birmingham Mail objavi, da se bodo BS ponovno združili in posneli nov album. Iommi naslednji dan vse zanika in je razočaran nad novinarjem.
  • SEPTEMBER 2011 – Iommi še vedno zanika vse to ...

Potem pa seveda ne moremo iti mimo vseh zgodbic v zadnjem mesecu – fantje so se ponovno dobili skupaj, bojda so vadili, razumejo se fajn ... in – BAAM! – (ne)pričakovani udarec za sceno, SENZACIJA, NAJPOMEMBNEJŠA NOVICA ever! BLACK SABBATH SO SPET NAZAJ!

Kot pravim, ne bi imel nič proti videti jih v živo, slišati novo plato in nočem biti večni nergač. Le zdi se mi butasto, da so celo tako uglajeni možje, ki so dali več kot 40 let teh peripetij skozi, morali izvesti ponovno Santa Barbaro. Saj ni Brittney Spears! Vsaj BS bi lahko pokazali več integritete ob vsem skupaj.

Če bo stvar (z)držala, mislim, da ne bo motilo nikogar. A če se bo spet sfižila, potem verjetno res lahko pustimo ime Black Sabbath slavni preteklosti. Na koncu koncev – koliko časa se boste res pustili nategovati in verjeti nekomu, ki vsak drugi mesec poje drugačno pesem?

Tony pravi: ''Zdaj ali nikoli. Trenutno se res najbolje razumemo.'' Bomo videli ...

twitter facebook