recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

članek

18. 11. 2012  Književni fisting #1: CARLTON MELLICK III – Satan Burger  
Iron Maiden so pičke.

Recenzija knjige: CARLTON MELLICK III – Satan Burger

(Eraserhead Press, 2001)

Ja, na Profanityju se nam je poslabšalo in pišemo o knjigah. In še to o 12 let starih. Ampak jebiga, knjige od Carltona Mellicka so itak bolj blasfemične od kateregakoli black metal banda in dosti bolj porngrind od marsikaterih grdih Mehičanov. Zadrogiran dadaističen porngrind/black sludge v pisni obliki.

Ne mislim preveč izdati zgodbe, tako da bom opisal samo dogajanje v uvodu. Prikazan nam je distopični svet nastlan s slastno sprevrženo fukarijo, nasiljem in drogami. Planeti so božji 'otroci', ki imajo velikanske naprave v obliki vagin, skozi katere si izmenjujejo živa bitja kot igrače. Zemlja je skoraj še dojenček.

Predstavljen nam je Leaf, ki živi v skladišču, posajenim med srednjeveško vasjo in med skupino pritlikavcev, ki se oblačijo v bivše ameriške predsednike. Leaf se je v mlajših letih masovno drogiral, kar je vodilo do skrega na smrt s svojimi starši, ki so ga posledično fuknili iz stanovanja. Ko je bil na cesti, je iskal cenejše variante pobega iz treznosti, zato se je zadeval s čistili, kar ima za posledico to, da vidi vse v tekoči obliki. Ampak to mu ne predstavlja neke velike težave, saj lahko vidi tudi iz tretje osebe.

Za tem se začnejo dogajati … stvari. Acid trip se pomeša z religijskimi temami, punk subkulturo, nazornimi masakri, fukaškimi izpadi med raznoraznimi bitji, apokalipso, znanstveno fantastiko, metafiziko, zgodovino sendviča, nesmiselnostjo in vrtanju po dnu človeštva. Skoraj vsaka stran je nastlana s prizori, ki zakurijo vse meje še tako bujno sprevržene domišljije ob katerih se večkrat resno povprašamo o avtorjevem mentalnem stanju.

Sicer sama zgodba ne premore nekih izjemno globokih likov in drastičnih preobratov, ampak nas bo bolj presenetila s samo bizarnostjo, grotesknostjo in naključnimi dogodki. Premore še nekaj zanimivih dialogov, ki pa se malo držijo filozofije, a se notri zazna tudi adolescentna naivnost. Carlton je namreč napisal to knjigo pri svojih 20-ih, kar se na trenutke opazi z 'no one understands me' deli, najstniškim uporništvom in mogoče še s čim, a to ne moti preveč.

Vse to je materinsko zavito v neposreden in preprost stil pisanja, tako da bo knjiga razumljiva tudi tistim z osnovnim znanjem angleščine. Carlton se je na srečo izognil umetnemu podaljševanju zgodbe s pretiranimi opisi detajlov in opiše samo osnove, tako da je dosti prepuščeno nič hudega sluteči domišljiji, kar pri tej knjigi ni ravno najbolj zdravo, a če vam bo spipalo, boste končno postali zanimiva oseba.

Bolno, temačno, perverzno, blasfemično in pesimistično za družino in prijatelje. Priporočam. Vsaka knjiga, kjer piše, da so Venom nastali, da bi dokazali, da so Iron Maiden pičke, je vredna pozornosti.

twitter facebook